Vojska in ulica madagaskarskega predsednika potisnili v kot

Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina je sporočil, da je v državi v teku poskus nezakonitega in nasilnega prevzema oblasti, ki je v nasprotju z ustavo in demokratičnimi načeli, piše The Guardian. 

Predsednikova izjava prihaja po tem, ko je elitna vojaška enota CAPSAT, ki se je v soboto pridružila protestnikom na ulicah, napovedala prevzem poveljstva nad vojsko. 

Enota CAPSAT, ista vojaška skupina, ki je Rajoelino leta 2009 pripeljala na oblast z državnim udarom, je v videoposnetku, ki so ga objavili lokalni mediji, sporočila, da prevzema nadzor nad oboroženimi silami.

Enota, ki jo vodi Michael Randrianiriana, je tako že v soboto pozvala vojake, naj ne upoštevajo ukazov in naj prenehajo uporabljati silo proti protestnikom, ki zahtevajo odstop predsednika, poroča STA. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa se je večina vojakov pridružila demonstracijam.

Zaradi zaostrenih razmer Air France začasno zaustavila lete na Madagaskar

Medtem je letalska družba Air France sporočila, da zaradi zaostrenih razmer na Madagaskarju začasno ustavlja vse polete med pariškim letališčem Charles de Gaulle in prestolnico Antananarivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrep bo veljal najmanj do vključno torka, 14. oktobra.

Air France je za tiskovno agencijo AFP pojasnil, da bo nadaljevanje letov odvisno od vsakodnevne ocene razmer na terenu. V odziv na dogajanje je tudi manjša letalska družba Air Austral v soboto odpovedala lete med otokom Reunion in Madagaskarjem, medtem ko ostale povezave za zdaj ostajajo v veljavi. 

Air France je za tiskovno agencijo AFP pojasnil, da bo nadaljevanje letov odvisno od vsakodnevne ocene razmer na terenu. FOTO: Joel Saget/Afp

Zadnje dogajanje sledi večtedenskim protestom, ki so se začeli 25. septembra zaradi pomanjkanja vode in elektrike. Protesti, ki jih vodi vodena skupina mladih Gen Z Madagascar, so se hitro razširili v širše politične zahteve: odstop predsednika, konec korupcije in temeljita prenova političnega sistema.

Vojska se pridružuje protestnikom

V soboto je enota CAPSAT sporočila, da ne bo streljala na protestnike, ter pozvala preostalo vojsko, naj se jim pridruži. Proti večeru so vojaki zapustili svojo bazo v južnem delu prestolnice Antananarivo in se z oklepnimi vozili odpravili proti simbolnemu Trgu 13. maja, kjer so jih pričakale množice navdušenih protestnikov.

V soboto je enota Capsat sporočila, da ne bo streljala na protestnike, ter pozvala preostalo vojsko, naj se jim pridruži. FOTO: Luis Tato/Afp

Ob tem je CAPSATOV general poročal, da je bil eden izmed njihovih vojakov ubit v spopadu z žandarmerijo, ki deluje pod nadzorom obrambnega ministrstva, ranjen pa naj bi bil tudi novinar.

Združeni narodi so sporočili, da je bilo ob začetku protestov septembra ubitih najmanj 22 ljudi. Predsednik Rajoelina pa je te podatke prejšnji teden zanikal in dejal, da je umrlo 12 »roparjev in vandalov«.

Novoimenovani premier Ruphin Fortunat Zafisambo je v soboto zvečer na državni televiziji dejal, da je vlada pripravljena na dialog z vsemi - z mladimi, sindikati in vojsko. Predsednik Rajoelina je zatrdil, da se nahaja v državi in aktivno vodi državne zadeve. 

Čeprav je predsednik 29. septembra razpustil vlado kot odziv na prve proteste, so v Gen Z Madagascar ta korak označili kot nezadosten. Zahtevajo odstop ne le predsednika, temveč tudi predsednika parlamenta in sodnikov ustavnega sodišča.

Protesti, ki jih vodi vodena skupina mladih Gen Z Madagascar, so se hitro razširili v širše politične zahteve. FOTO: Zo Andrianjafy/Reuters

Nekateri mladi aktivisti so zaskrbljeni zaradi vojaškega posredovanja. Ena izmed protestnic je vojake in opozicijske politike, ki so se jim pridružili na Trgu 13. maja, označila za »nevarne«.

Od državnega udara do pozivov k odstopu

Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina, ki je leta 2009 prevzel oblast s pomočjo vojske, se danes sooča z množičnimi protesti in pozivi k odstopu, piše tiskovna agencija AFP.

Rajoelina je politično kariero začel kot župan Antananariva, kamor je bil imenovan leta 2007. Hitro je postal vodilni glas opozicije proti takratnemu predsedniku Marcu Ravalomanani in leta 2009 organiziral množične proteste, ki so prerasli v nasilne spopade.

Po izgubi podpore vojske je Ravalomanana odstopil, Rajoelina pa je prevzel oblast z neposredno podporo enote CAPSAT. Mednarodna skupnost je dogajanje označila za državni udar, zaradi česar je bila pomoč Madagaskarju skoraj štiri leta zamrznjena.

Leta 2013 se zaradi mednarodnega pritiska ni potegoval za predsedniški položaj, a se je na oblast vrnil po volitvah leta 2018, kjer je v drugem krogu premagal svojega starega političnega tekmeca Ravalomanano.

Nekateri mladi aktivisti so zaskrbljeni zaradi vojaškega posredovanja. FOTO: Luis Tato/Afp

Njegov drugi mandat, ki se je začel po volitvah leta 2023, spremljajo številni očitki o nepravilnostih. Kmalu po razkritju, da je že leta 2014 pridobil francosko državljanstvo, so se pojavili pozivi k diskvalifikaciji, saj bi mu to lahko odvzelo madagaskarsko državljanstvo in pravico do kandidature.

Kljub nizki volilni udeležbi (46 odstotkov) in bojkotu opozicije je Rajoelina zmagal s skoraj 59 odstotki glasov. Po potrditvi rezultatov so številne zahodne države izrazile zaskrbljenost zaradi napetosti, obtožb o kupovanju glasov in nepravilnosti v volilnem procesu.

Madagaskar je ena najrevnejših držav na svetu - po podatkih Svetovne banke je BDP na prebivalca lani znašal le 545 ameriških dolarjev (približno 472 evrov). 

Zadnje dogajanje sledi večtedenskim protestom. FOTO: Luis Tato/Afp

Kljub bogatim naravnim virom, kot so dragi kamni in vanilija, se država spopada s hudo korupcijo. Na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2024 je bila uvrščena na 140. mesto med 180 državami.