Maduro išče podpro Putina in Xija; Američani skušali podkupiti njegovega pilota

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ruskega predsednika Vladimirja Putina zaprosil za nujno vojaško pomoč, saj se sooča z, po njegovih besedah, vse večjim kopičenjem ameriških vojaških sil v Karibih. To poroča ameriški časnik The Washington Post, ki se sklicuje na vpogled v interne dokumente ameriške vlade.

Prošnja Caracasa je zelo konkretna. Maduro naj bi po poročanju Washington Posta prosil za okrepitev venezuelskih sistemov zračne obrambe, vključno z dobavo 14 raketnih enot, ter za nujno obnovo večjega števila v Rusiji izdelanih bojnih letal Suhoj Su-30MK2, ki jih je Venezuela kupila v preteklosti.

Zahteval naj bi tudi popravilo osmih letalskih motorjev, petih radarjev in drugo, neopredeljeno »logistično podporo«.

Pismo, namenjeno Putinu, naj bi sredi oktobra v Moskvo osebno dostavil venezuelski minister za promet Ramón Celestino Velásquez med srečanjem s svojim ruskim kolegom, še navajajo pridobljeni dokumenti.

Maduro se sooča z vse večjim kopičenjem ameriških vojaških sil v Karibih. FOTO: Miraflores Palace Via Reuters

Letala Suhoj kot ključno sredstvo odvračanja

V pismu naj bi Maduro ruska letala Su-30 opisal kot »najpomembnejše sredstvo odvračanja, ki ga ima venezuelska nacionalna vlada pri soočanju z grožnjo vojne«.

A ne gre le za vojaško opremo. Kot še poroča ruski časnik The Moscow Times si Maduro prizadeva tudi za »srednjeročni načrt financiranja v dolžini treh let«, ki bi potekal prek ruskega državnega obrambnega konglomerata Rostec. Natančen znesek financiranja v dokumentih ni bil naveden.

Po Nobelovi nagradi: Venezuela brez pojasnila zaprla veleposlaništvo v Oslu

Ob tem Washington Post dodaja, da Maduro ni stavil vsega le na rusko karto. Vzporedno naj bi sestavil tudi pismo za kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem prosi za »razširjeno vojaško sodelovanje« med državama, da bi se zoperstavila »stopnjevanju [napetosti] med ZDA in Venezuelo«.

V pismu naj bi Kitajsko pozval, naj pospeši proizvodnjo sistemov za radarsko odkrivanje.

Vzporedno naj bi Maduro sestavil tudi pismo za kitajskega predsednika Xi Jinpinga. FOTO: Reuters

Dokumenti, ki jih je pridobil Washington Post, razkrivajo še, da je minister Velásquez nedavno usklajeval tudi pošiljko vojaške opreme in brezpilotnih letalnikov iz Irana. Iranskemu uradniku naj bi sporočil, da Venezuela potrebuje »opremo za pasivno odkrivanje«, »motilce GPS« in »skoraj zagotovo drone z dosegom 1000 kilometrov«.

Za zdaj, kot poudarja Washington Post, ni jasno, kako so se Rusija, Kitajska ali Iran odzvali na te prošnje.

ZDA krepijo pritisk, razkrit neuspeli poskus ugrabitve

Madurove prošnje prihajajo v času močno okrepljene ameriške vojaške navzočnosti v regiji. Kot poroča Euronews, je ameriški predsednik Donald Trump letos poleti v Karibe napotil na tisoče vojakov, jurišne helikopterje in vojne ladje, vključno z najsodobnejšo letalonosilko USS Gerald Ford.

Agencija AP je razkrila podrobnosti 16-mesečne tajne operacije za strmoglavljenje Madura. FOTO: Leonardo Fernandez Viloria/Reuters

María Corina Machado poziva k uporu, Cia že deluje proti Maduru

Bela hiša uradno trdi, da gre za obsežno operacijo proti tihotapljenju mamil. Te operacije so bile po poročanju tiskovne agencije AP, smrtonosne, saj naj bi ameriška vojska v 13 napadih na domnevne tihotapske ladje ubila najmanj 57 ljudi. Maduro je obtožbe, da so bila plovila vpletena v trgovino z mamili, zanikal.

Da gre za več kot le boj proti drogam, kaže poročanje agencije AP. Razkrili so podrobnosti 16-mesečne tajne operacije ameriških agentov, katere cilj je bil strmoglaviti Madura.

Po poročanju AP naj bi ameriški zvezni agent Edwin Lopez Madurovemu glavnemu pilotu ponudil »bogastvo«, če bi med letom preusmeril predsedniško letalo, kar bi ameriškim organom omogočilo zajetje. Agent naj bi pilotu v tajnem srečanju dejal, da bo postal »zelo bogat človek«.

Maduro naj bi prosil za okrepitev venezuelskih sistemov zračne obrambe. FOTO: Leonardo Fernandez Viloria/Reuters

Čeprav je pilot srečanje zapustil »neobvezujoče«, je agentu dal svojo številko mobilnega telefona. Lopez naj bi z njim ohranjal stik prek kodiranih sporočil tudi po svoji upokojitvi.

Nazadnje naj bi mu 7. avgusta poslal sporočilo s povezavo na obvestilo pravosodnega ministrstva, da je nagrada za prijetje Madura zaradi obtožb o trgovini z mamili zvišana na 50 milijonov dolarjev, in pripisal: »Še vedno čakam na tvoj odgovor.«

Moskvi primanjkuje sredstev, a ji kaos koristi

Čeprav je Venezuela ena najtesnejših zaveznic Rusije v Južni Ameriki, analitiki, ki jih navaja Washington Post, dvomijo o zmožnosti in interesu Moskve za posredovanje.

Trump se je vedel kot kralj, za japonskega cesarja skromnost najvišja vrlina

Odnosi so se okrepili že v času Huga Cháveza, Putin in Maduro pa sta letos podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu. A opazovalci poudarjajo, da ima Moskva, ki je polno obremenjena z vojno v Ukrajini in išče partnerje tudi drugje po regiji, verjetno »omejene zmožnosti ali interes«, da bi Caracasu priskočila na pomoč v primeru obsežne ameriške operacije.

Pismo, namenjeno Putinu, naj bi osebno dostavil venezuelski minister za promet Ramón Celestino Velásquez. FOTO: Alexei Nikolsky Via Reuters

Uradni odzivi Moskve so bili doslej razmeroma zadržani. Zunanji minister Sergej Lavrov je po pisanju Washington Posta v začetku oktobra v klicu z venezuelskim kolegom sicer »izrazil resno zaskrbljenost« nad dejanji Washingtona.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da Moskva »spoštuje suverenost Venezuele« in da je treba vprašanje rešiti v skladu z »mednarodnim pravom«, kar je fraza, ki jo Kremelj pogosto uporablja, ko se želi izogniti občutljivim vprašanjem.

Nekateri analitiki kljub temu menijo, da je trenutna kriza za Putina koristna. James Story, nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli, je za Washington Post dejal: »Dejstvo, da smo premaknili več kot 10 odstotkov naših pomorskih sredstev v Karibe, je v nekaterih pogledih že zmaga za Putina. Naše ponovno zanimanje za vse na zahodni polobli deli našo pozornost od Ukrajine. In to je za Putina dobra stvar.«

Bela hiša uradno trdi, da gre za operacijo proti tihotapljenju mamil. FOTO: Leonardo Fernandez Viloria/Reuters

Venezuelska »stara šara«

Madurova prošnja za nujna popravila letal Suhoj razkriva tudi realno stanje venezuelske vojske. Čeprav je Chávez v preteklih desetletjih nakupil veliko ruske opreme, vključno s tanki in raketami zemlja-zrak, je po mnenju poznavalcev velik del te opreme danes neuporaben ali zastarel.

Nekdanji venezuelski vojaški uradnik, ki ga žWashington Post ni imenoval, je dejal, da je Chávez kupil, oziroma mu je Rusija prodala, »čisto staro šaro«.

Trump in Xi dosegla premirje brez temeljev

Po njegovih besedah je imela Venezuela do leta 2018 v operativnem stanju manj kot pet lovcev Suhoj. Maduro je sicer ta mesec trdil, da ima Venezuela po državi nameščenih 5000 prenosnih raketnih sistemov Igla-S ruske izdelave.