Majhne zamenjave, nova struktura, orjaški projekti

Strasbourg – Zadnje dejanje večmesečnega sestavljanja nove evropske komisije je potekalo brez večjih zapletov. Evropski parlament je ekipo Jean-Clauda Junckerja podprl.

Luksemburžan je ponosen na njeno sestavo, političnost in načrtovane proste roke komisarjev pri opravljanju nalog. »V moji starosti človek ne postane diktator,« je dejal. V skladu z novo mantro EU naj bi se njegova komisija ukvarjala z velikimi stvarmi, tiste z manjšim pomenom bodo puščali ob strani. Z izpostavljeno vlogo sedmih podpredsednikov, ki naj bi se osredotočili na ključne projekte, kakršni so energetska unija ali večja konkurenčnost, naj bi zagotovil več sodelovanja. Vodilo bo preseganje mentalitete, po kateri vsak komisar skrbi le za svoj resor.

Samega sebe vidi kot »največjega poraženca nove arhitekture«, saj je del oblasti delegiral na podpredsednike. Glede na osnovni Junckerjev kadrovski predlog so se zgodile le manjše spremembe. Odšla je Alenka Bratušek, njen položaj je prevzel Slovak Maroš Šefčovič. Nova slovenska komisarka Violeta Bulc je prevzela Šefčovičevo področje za promet, vesolje kot njegovo drugo področje je pripadlo poljski komisarki za industrijo Elżbieti Bieńkowski. Madžarski komisar Tibor Navracsics je po protestih evropskega parlamenta ostal brez pristojnosti za državljanstvo.

Junckerjevo komisijo je na glasovanju podprla velika koalicija desnosredinske EPP, socialistov in liberalcev. Za je glasovalo 423 poslancev, proti jih je bilo 209, vzdržanih pa 67. Prvi velik projekt bo investicijski sveženj, težak 300 milijard evrov, s katerim bi spodbudili gospodarsko rast in zaposlovanje. Predstavil naj bi ga že do božiča, podrobnosti financiranja še niso znane.

Juncker bi Evropo rešil pred polomijo

»To je evropska komisija zadnje priložnosti,« je pred evropskimi parlamentarci povedal novi šef v bruseljski palači Berlaymont Jean-Claude Juncker. Na kocki je po njegovem mnenju veliko: zaupanje ljudi v EU, delovna mesta, perspektiva mladih. Če uspehov ne bo, grozi polom.

Z velikim investicijskim programom za zaposlovanje in rast se bo Jean-Claude Juncker postavil po robu kritikom, ki pravijo, da ima v Uniji varčevalno-reformna politika prednost pred naložbami. Toda: sveženj naj ne bi bil izveden v slogu konjunkturnih programov iz sedemdesetih let. Levji delež denarja v programu naj ne bi prišel iz javnih blagajn, ampak iz gospodarstva. Vsekakor programov po njegovem mnenju ne bi smeli financirati z novim zadolževanjem. Juncker pravi, da zadolževanje ne pomaga, rast v Evropi je šibka, čeprav so dolgovi v zadnjih letih rekordni.

Med vsebinskimi poudarki je napovedal, da na področju prostotrgovinskega sporazuma z ZDA v sporih o investicijah ne bodo omejevane pravice evropskih sodišč. V petih letih njegovega mandata ne bo širitve EU, nadaljevala pa se bodo pogajanja s kandidatkami. Z glavnim tekmecem na evropskih volitvah, nemškim socialdemokratom Martinom Schulzem, sta imela enako mnenje o zgodovinski pomembnosti današnjega dogajanja. Prvič se je končal proces, ki je temeljil na sistemu »spitzenkandidatov« na evropskih volitvah, ki so ga zahtevali parlamentarci.

Glede varčevalne politike Juncker ni nakazal sprememb. Urejanje javnih financ in strukturne reforme so visoko na lestvici prednostnih nalog njegove komisije. Maastrichtska pravila in sistem pakta o stabilnosti naj bi ostala nespremenjena. Uporabljena bo lahko le prožnost v njihovem izvajanju, denimo v času gospodarskih kriz. Juncker je glede tega usklajen z Barrosovo ekipo, ki bo na koncu mandata prihodnji teden morala še sprejeti odločitev, ali bo zavrnila proračunske načrte Francije in drugih držav, ki so v nasprotju z zavezami. »Težav še zdaleč nima le Slovenija,« je povedal slovenskim časnikarjem.

Slovenska komisarka Violeta Bulc je med pogovorom prejšnji teden nanj naredila vtis tako z znanjem kot tudi z načinom, kako se loteva reševanja problemov. »Prepričan sem, da bo odlična komisarka,« je povedal. Tudi nova slovenska komisarka je izrazila upanje, da bodo vse članice poskušale storiti vse, da bodo uresničile dogovorjeno na javnofinančnem področju. »Mislim, da se obveznostim ne bo mogoče izogniti,« je dejala. Pokazati da bi morali vsaj zelo močno voljo in konkretne načrte, ki kažejo, da se članice resno približujejo obljubljenim številkam.

Delo v Bruslju začenja z veliko samozavesti. Sestaviti si mora še kabinet, ki je središče moči vsakega od komisarjev. Poleg vodje kabineta in njegovega namestnika (biti morata iz različnih držav) imajo kabineti komisarjev še štiri člane. O tem, kdo bo prvi človek ob Bulčevi, so na strasbourških hodnikih v zadnjih dneh krožile številne govorice. Omenjal se je, denimo, bivši belgijski evropski poslanec iz vrst socialistov in član odbora za transport Saïd El Khadraoui. »Govorice so sestavni del bruseljske politike. Kabinet še ni sestavljen,« je povedala.

Ko bo začela delati v Bruslju, si bo najprej določila prednostne naloge in nato »pogumno naredila prve korake«. Odgovornost, pravi, je velika, načrti, ki jih ima nova komisija, so v njenih očeh zelo vznemirljivi. Verjame, da z dinamično investicijsko politiko lahko »damo zagon evropskemu gospodarstvu«. Njeno področje, promet, bo pri doseganju tega cilja zelo pomembno. V zvezi z infrastrukturnimi projekti v Sloveniji (drugi tir, tretja razvojna os, povezave s hrvaškimi avtocestami) je opozorila, da bi si morali prizadevati za črpanje denarja, ki je na razpolago, saj bo ta sicer izgubljen.

V novi strukturi evropske komisije z več sodelovanja med resorji bi se lahko izrazile tudi njene pozitivne lastnosti. O projektih na Balkanu, predvsem o jadransko-jonskem koridorju, meni, da bi morali poiskati inovativne mehanizme za njihovo financiranje. Parlamentarni odbor za transport, ki je po zaslišanju pozitivno ocenil njeno kandidaturo, pričakuje, da Bulčeva v treh mesecih pripravi konkretni načrt projektov in pobud. Bulčeva je željo parlamentarcev označila za - legitimno.