Makedonija: Dosmrtna ječa za petkratni umor

Skopje – Makedonsko sodišče je šest Albancev obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora petih Makedoncev aprila 2012. Sodišče je pritrdilo tožilstvu, ki je petkratno likvidacijo označilo za teroristično dejanje z namenom destabilizacije države.

Da je šlo za likvidacijo, je pokazal način izvedbe petkratnega umora blizu umetnega jezera Železničko v bližini vasi Smiljkovci in Creševo, ki leži ob obvoznici severno od makedonske prestolnice. Morilci so najprej postavili mladeniče v vrsto in jih šele potem ustrelili. Likvidirali so jih s pištolo in avtomatskimi puškami. Štirje umorjeni mladeniči, stari od 18 do 20 let, so bili iz vasi Radišani, 45-letni moški, ki je bil nehote priča poboja, pa je bil iz vasi Creševo.

Za kaznivo dejanje terorizma so bili na dosmrtno zaporno kazen obsojeni Alil Demiri, brata Afrim in Agim Ismailović, Fejzi Aziri, Haki Aziri in Sami Ljuta, medtem ko je bil Sejdi Rami krivde oproščen. Sodnik Ivica Stefanovski je v obrazložitvi razsodbe pojasnil, da je šesterica ubila pet Makedoncev na izprijen način, z namenom spodbujanja strahu in ogrožanja varnosti v državi. Opozoril je, da razsodba kljub različni etnični pripadnosti obsojencev in žrtev ne sme vplivati na odnose med skupnostma.

Etnično ozadje umorov

Zagovornika obtoženih Mitko Solakov in Naser Raufi sta po obsodbi napovedala pritožbo, ker sta prepričana, da tožilstvo med sojenjem ni predstavilo konkretnih dokazov. Izrazila sta tudi dvom o verodostojnosti izpovedi varovane priče in o vladavini prava v Makedoniji. Dvema obtoženima so sodili v odsotnosti, ker zaradi nezakonitega posedovanja orožja na Kosovu prestajata zaporno kazen. Makedonija je že zaprosila za njuno izročitev, vendar oblasti v Prištini odločitve o tem še niso sprejele.

Večkratni umor je sprožil upravičene strahove, da se bodo odnosi med Makedonci in Albanci ponovno zaostrili. Čeprav oblasti tega niso potrdile, je bila večina makedonskega življa prepričana, da so imeli umori etnično ozadje, kar je v državi znova povzročilo medetnično napetost. Likvidacija je vznemirila celotno makedonsko javnost, ki ne pomni tako brutalnega zločina. Na protestnem shodu v Skopju, kjer se je zbralo nekaj sto protestnikov, sta bila ranjena dva policista. Protestniki so obmetavali policiste, novinarje in mimoidoče s kamni, vendar policija ni uporabila sile, preprečila pa jim je obračun z Albanci v naselju Bit Pazar, kjer so albanske trgovine in obrtne delavnice ter največja zelenjavna tržnica v Skopju.

Destabilizacija Makedonije ne bi ustrezala nikomur

Umor in govorice o njegovi etnični obarvanosti so povzročili največ hude krvi v vasi Radišani, od koder so bili ubiti mladeniči. Nekaj albanskih hiš v Radišanih, kjer živi večinsko makedonsko prebivalstvo, je bilo tarča napadov s kamenjem, zagorelo je tudi nekaj vozil v lasti pripadnikov albanske skupnosti. Naselje leži na cesti proti več albanskim krajem, napetosti v njem pa so nastajale že med etničnimi spopadi med Albanci in Makedonci leta 2001. Spopadi so se šele po več mesecih in 80 mrtvih končali s posredovanjem Natovih sil in ohridskim sporazumom, ki je v državi vzpostavil krhko mednacionalno ravnovesje med Makedonci in Albanci.

Skupni interes Makedoncev in Albancev po petkratnem umoru je bil, da grozoviti zločin ne bi povzročil nestabilnosti Makedonije. Ne glede na nacionalno pripadnost je bila večina prepričana, da bodo makedonske oblasti poiskale žrtveno jagnje, ne bodo pa odkrile pravih storilcev in naročnikov likvidacije. Različna so bila mnenja o tem, komu so v resnici v interesu medetnični konflikti in destabilizacija Makedonije. Makedonci so bili praviloma prepričani, da so to Albanci s Kosova, manjšina pa je soglašala z Albanci, da za zločinom stojijo Srbi.

Čeprav so v državi sprti vsi med seboj, tako Albanci z Albanci kot tudi Makedonci z Makedonci, nikomur ne ustreza destabilizacija Makedonije. Medetični spori bodo še naprej vsakdanji pojav, ne bodo pa prerasli v nov oborožen konflikt. Albanci imajo v Makedoniji po zaslugi ohridskega mirovnega sporazuma več pravic kot katera koli manjšina v Evropski uniji, Makedonci pa se zavedajo, da bi ob razpadu krhkega medetničnega ravnovesja postali žrtev ozemeljskih apetitov sosednjih držav, tako Grčije kot Srbije in Bolgarije.