Galerija
Maliki se upira ameriškemu pritisku
Iraška kriza: Washington in evropski zavezniki želijo ustaviti nasilje z vlado narodne enotnosti.
US-JOHN-KERRY-TESTIFIES-BEFORE-SENATE-APPROPRIATIONS-COMMITTEE
New York – Bližnjevzhodna turneja ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja in pritisk EU za zdaj nista prepričala iraškega premierja Nurija al Malikija, da bi odstopil ali vsaj povabil v vlado sunite in Kurde. Včeraj je zavrnil Kerryjev poziv k sestavi vlade narodne rešitve, ker naj bi ta pomenila kršitev iraške ustave.
Prodiranje sunitskih upornikov na čelu s skrajno milico Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) se je v zadnjih dneh upočasnilo. Še vedno potekajo ostri boji za veliko naftno rafinerijo v bližini mesta Baidži, ki je nekajkrat zamenjala gospodarja. Iraške varnostne sile trdijo, da je spet v njihovih rokah, zato pa so uporniki zavzeli naftno polje Adžil v bližini Tikrita.
Boji potekajo tudi za letalsko oporišča v bližini mesta Jatrib, 90 kilometrov severno od Bagdada, nejasen je položaj na mejnih prehodih s Sirijo in Jordanijo, saj obe strani trdita, da sta pod njihovim nadzorom. Isil bi se z zavzetjem meja še približal svojemu cilju, vzpostavitvi sunitskega kalifata na ozemlju Sirije in Iraka. Korak k njemu so naredili tudi s spravo z drugo skrajno sunitsko skupino Al Nusra, do katere naj bi prišlo po zavzetju mesta Bukamal na vzhodu Sirije.
Kurde vleče na svoje
Ameriški državni sekretar Kerry se je medtem v ponedeljek na severu Iraka sestal s kurdskimi voditelji in jih pozval k sodelovanju pri sestavi nove iraške vlade. Parlament naj bi jo začel oblikovati prvega julija, Kurdi si menda ponovno želijo položaj predsednika države, šiiti premiera, suniti pa predsednika parlamenta in podpredsednika države. Predsednik kurdske avtonomne regije Masud Barzani je sicer dejal, da je napočil čas, da se Kurdi sami odločajo o svoji prihodnosti.
Stabilna regija z disciplinirano vojsko pešmerg je ob izbruhu sunitske ofenzive zasedla mesto Kirkuk in okoliška naftna polja, s Turčijo pa jo povezuje novozgrajeni naftovod. Toda zaradi ameriškega pritiska ima težave s samostojnim prodajanjem nafte, saj se kupci bojijo pravnih posledic. Ker Bagdad že nekaj časa ne nakazuje več denarja v Erbil, naj bi bila kurdska vlada v vse večji finančni stiski, kar ZDA uporabljajo kot vzvod za pritisk proti odcepitvenim težnjam. S severa za zdaj še skupne države tako prihajajo predlogi o ustanovitvi konfederacije, sestavljene iz treh avtonomnih pokrajin. Podobno zamisel je svojčas podpiral ameriški podpredsednik Joe Biden, Washington pa zdaj skupaj z evropskimi zavezniki pritiska na vse strani k sestavi vlade narodne enotnosti, ki bi razkosala sunitski upor.
Toda vse večja vpletenost Irana v zahodni sosedi – vladi v Bagdadu naj bi svetoval poveljnik elitnih iranskih enot Al Kuds Kasim Sulejmani, Teheran pa naj bi čez mejo pošiljal tone orožja – naj bi zavirala ta proces. Nekateri analitiki tako menijo, da je Malikijeva zavrnitev vlade narodne rešitve prav znak iranskega vpliva.
Prodiranje sunitskih upornikov na čelu s skrajno milico Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) se je v zadnjih dneh upočasnilo. Še vedno potekajo ostri boji za veliko naftno rafinerijo v bližini mesta Baidži, ki je nekajkrat zamenjala gospodarja. Iraške varnostne sile trdijo, da je spet v njihovih rokah, zato pa so uporniki zavzeli naftno polje Adžil v bližini Tikrita.
Boji potekajo tudi za letalsko oporišča v bližini mesta Jatrib, 90 kilometrov severno od Bagdada, nejasen je položaj na mejnih prehodih s Sirijo in Jordanijo, saj obe strani trdita, da sta pod njihovim nadzorom. Isil bi se z zavzetjem meja še približal svojemu cilju, vzpostavitvi sunitskega kalifata na ozemlju Sirije in Iraka. Korak k njemu so naredili tudi s spravo z drugo skrajno sunitsko skupino Al Nusra, do katere naj bi prišlo po zavzetju mesta Bukamal na vzhodu Sirije.
Kurde vleče na svoje
Ameriški državni sekretar Kerry se je medtem v ponedeljek na severu Iraka sestal s kurdskimi voditelji in jih pozval k sodelovanju pri sestavi nove iraške vlade. Parlament naj bi jo začel oblikovati prvega julija, Kurdi si menda ponovno želijo položaj predsednika države, šiiti premiera, suniti pa predsednika parlamenta in podpredsednika države. Predsednik kurdske avtonomne regije Masud Barzani je sicer dejal, da je napočil čas, da se Kurdi sami odločajo o svoji prihodnosti.
Stabilna regija z disciplinirano vojsko pešmerg je ob izbruhu sunitske ofenzive zasedla mesto Kirkuk in okoliška naftna polja, s Turčijo pa jo povezuje novozgrajeni naftovod. Toda zaradi ameriškega pritiska ima težave s samostojnim prodajanjem nafte, saj se kupci bojijo pravnih posledic. Ker Bagdad že nekaj časa ne nakazuje več denarja v Erbil, naj bi bila kurdska vlada v vse večji finančni stiski, kar ZDA uporabljajo kot vzvod za pritisk proti odcepitvenim težnjam. S severa za zdaj še skupne države tako prihajajo predlogi o ustanovitvi konfederacije, sestavljene iz treh avtonomnih pokrajin. Podobno zamisel je svojčas podpiral ameriški podpredsednik Joe Biden, Washington pa zdaj skupaj z evropskimi zavezniki pritiska na vse strani k sestavi vlade narodne enotnosti, ki bi razkosala sunitski upor.
Toda vse večja vpletenost Irana v zahodni sosedi – vladi v Bagdadu naj bi svetoval poveljnik elitnih iranskih enot Al Kuds Kasim Sulejmani, Teheran pa naj bi čez mejo pošiljal tone orožja – naj bi zavirala ta proces. Nekateri analitiki tako menijo, da je Malikijeva zavrnitev vlade narodne rešitve prav znak iranskega vpliva.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji