Maščevanje malenkostnega predsednika

New York – Najbolj neumna zamisel tedna. Tako je konservativni dnevnik Wall Street Journal označil domislico Bele hiše, da bi nekdanjim visokim uradnikom zaradi kritik predsednika odvzeli varnostna pooblastila, ki omogočajo dostop do zaupnih podatkov.

Maščevalna malenkostnost Donalda Trumpa je splošno znano dejstvo, v ponedeljek oznanjena namera, da bi vsaj šesterici nekdanjih skrbnikov za nacionalno varnost odvzeli dostop do zaupnih podatkov, ker na glas kritizirajo njegovo ravnanje in politike, pa je zbudila nemalo posmeha tudi med konservativnimi komentatorji. »Nekdo v Beli hiši bi moral na glas reči 'To je neumna zamisel, zaradi nje bomo videti malenkostni, hkrati pa ne bomo ničesar dosegli',« so opozorili v Wall Street Journalu. Zamisel o poceni maščevanju je prvi predstavil republikanski senator Rand Paul, ko se je na twitterju na glas spraševal, ali nekdanji vodja obveščevalne agencije Cia John Brennan zlorablja svoje varnostno pooblastilo in »služi milijone z izdajanjem skrivnosti osrednjim medijem ter napadi na Trumpa«. Bela hiša je pograbila zamisel z obema rokama.

V ponedeljek je tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders prebrala seznam šestih imen; poleg Brennana so na njem še eden izmed njegovih predhodnikov na Cii Michael Hayden, dva nekdanja zvezna policista James Comey in njegov namestnik Andrew McCabe, nekdanji vodja nacionalne obveščevalen dejavnosti James Clapper ter nekdanja predsedniška svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice. Očitno je to še en na hitro sklepan ukrep brez jasnega razmisleka, saj sta tako Comey kot McCabe že ob odhodu iz FBI izgubila dostop do zaupnih podatkov. Sarah Sanders je upravičila ukrep z besedami, da naj bi našteti »politizirali in v nekaterih primerih unovčili javno službo ter dostop do zaupnih podatkov, pri čemer so širili neutemeljene obtožbe o neprimernih stikih z Rusijo«.

Bela hiša se otepa ogorčenja z desne in leve, potem ko je Trump pred očmi vsega sveta raje pritrdil Vladimirju Putinu kot ameriškim obveščevalnim službam, ki so zatrdile, da je ruski predsednik ukazal spletni napad na ameriške volitve. Toda otepanje še poglablja rano, »odvzem varnostnih pooblastil brez jasnih dokazov o njihovi neprimerni ali nelegalni uporabi je resna zmota. Gre za politizacijo in zlorabo oblasti, ki jo povezujemo s Turčijo Recepa Tayyipa Erdoğana, ne pa z Združenimi državami,« je ocenil Richard Haass iz organizacije Council on Foreign Relations. Odvzem neobstoječih pooblastil Comeyju in McCabu je sprožil val posmeha, Sarah Sanders pa ni zanikala podobnega ukrepa celo proti prejšnjima predsedniku in podpredsedniku, Baracku Obamu in Joeju Bidnu.
 

Nagajanje

Na kakšni ravni deluje Trumpova vlada, je pokazal Obamov nedavni obisk v Keniji, ko je tamkajšnje ameriško veleposlaništvo dobilo ukaz, da razen z zakoni določenih obveznosti (na primer varovanje) nekdanjemu predsedniku ne smejo nuditi pomoči. Morebitna maščevalna malenkostnost ne bo prizadela šesterice naštetih uradnikov, so pa menili, da je to izjemna politična ozkosrčnost in zloraba sistema. Običajno nekdanji uradniki za nacionalno varnost ohranijo pooblastila tudi zato, da lahko na poziv vlade ali kongresa pomagajo z nasveti ali sodelujejo v svetovalnih telesih.



Demokratski poslanec Adam Schiff, podpredsednik obveščevalnega odbora, je prepričan, da je seznam »grd, nedemokratičen in neameriški«, zato se je vprašal, kaj vse je predsednik pripravljen narediti za dušenje opozicije. Prvi poslanec republikancev Paul Ryan se je včeraj otresel neprijetnih vprašanj z besedami, da so to zadeve izvršnih oblasti, ne parlamenta, in dodal, da Trump verjetno le »nagaja«. Ryan se je raje osredotočil na evropski obisk in dejal, da morajo ZDA in EU doseči dogovor o carinah, pri čemer je ponovil zavajajoča stališča Bele hiše o evropskih nepravičnih uvoznih dajatvah, ki škodujejo ZDA.

Predsednik države je včeraj na twitterju vpil, kako uspešno je gospodarstvo in da bodo naredili Ameriko spet veliko, hkrati se je pobahal, da so njegove carine odlične, saj so prisilile države, ki so leta izkoriščale ZDA, k pogajanjem o pravičnejših trgovinskih dogovorih, ali pa morajo plačevati dajatve.
 

Obisk ubijalca

»Tako preprosto je – in vsi govorijo o tem. Ne pozabite, mi smo hranilnik, ki ga ropajo. Vse bo v redu!« je Trump zagotavljal sledilcem in dal vedeti, kako se bo odvijalo današnje srečanje z »luksemburškim ubijalcem«, kot je nekoč poimenoval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Evropska stran se pritožuje nad ameriško taktiko izsiljevanja, vendar poskuša razelektriti napeto ozračje in se izogniti zaostrovanju trgovinske vojne. Tako predlagajo popolno odpravo carin na avtomobile, toda zdi se, da si Trump kljub drugačnim željam večjega dela poslovne Amerike ne želi dogovora in meni, da lahko ZDA ob cvetočem gospodarstvu zmagajo v trgovinskem spopadu. Nihče ne more napovedati posledic, (skoraj) vsem pa je jasno, da v njem ne bi bilo zmagovalcev.