Med natovsko Scilo in rusko Karibdo

Vojaško zbliževanje in sodelovanje med Rusijo in Turčijo vznemirjata severnoatlantsko zvezo.
Fotografija: Erdoğan in Putin sta se letos srečala že tretjič. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Erdoğan in Putin sta se letos srečala že tretjič. Foto: Reuters

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je danes na obisku pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu pogovarjal tudi o podrobnostih nameščanja ruskih sistemov protizračne obrambe S-400, katerih nakup je razburil Washington, zaradi njih pa je zdaj negotova tudi dostava ameriških lovcev F-35 Turčiji.

Voditelja, ki sta se lani pogovarjala iz oči v oči kar sedemkrat, letos pa sta se sestala že tretjič, sta govorila tudi o plinovodu Turški tok, katerega morski del je že postavljen, druga tema pogovora pa je bila sirska kriza, zaradi katere sta si prejšnji teden ameriški zunanji minister Mike Pompeo in njegov turški kolega Mevlüt Çavuşoğluj po sestanku izmenjala nekaj vročih besed. Pompeo je menda Turčijo opozoril, naj si po odhodu ameriških vojakov iz Sirije ne drzne napasti tamkajšnjih ameriških zaveznikov Kurdov, Çavuşoğlu pa je ZDA posvaril, naj neha podpirati teroristične skupine v tej državi. A glavna srčika spora med dvema po oborožitvi najmočnejšima članicama Nata je v turški odločitvi, da bo svoje nebo zaščitila z ruskimi sistemi S-400. Ankara in Moskva sta o turškem nakupu teh sistemov podpisali pogodbo septembra 2017. Lani jeseni so iz Turčije sporočili, da bodo ruske sisteme začeli nameščati oktobra letos, Erdoğan pa je v petek povedal, da Ankara pričakuje njihovo dostavo že julija. »Mi smo financirali dogovor o S-400 in nadaljujemo vplačila po pogodbi. ZDA smo predlagali, da bi od njih kupili patriote, a nam ti niso ponudili ugodnih pogojev,« je pojasnil.

V Ankari so že večkrat opozorili na dvoličnost Washingtona, ki ni nikoli nič očital Natovi članici Grčiji, pa čeprav je ta že oborožena s starejšo različico tega ruskega sistema S-300. Po Erdoğanovih besedah je ameriško nasprotovanje temu orožarskemu poslu »zelo napačno« in »ni všeč Turčiji«. Iz Washingtona so namreč prejšnji teden sporočili, da utegnejo Turčijo doleteti sankcije, če bo res nabavila ruske sisteme. Kakor je prejšnji teden povedal vojaški analitik ameriškega mnenjskega središča Ameriški podjetniški inštitut Rick Berger, je v zadnjem času v Washingtonu čedalje večkrat slišati vprašanje, ali naj Turčija sploh še ostane v Natu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je danes na obisku pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu pogovarjal tudi o podrobnostih nameščanja ruskih sistemov protizračne obrambe S-400. Foto: Reuters
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je danes na obisku pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu pogovarjal tudi o podrobnostih nameščanja ruskih sistemov protizračne obrambe S-400. Foto: Reuters

 

Razkritje tehničnih skrivnosti?


Po njegovih besedah že dolgo ni bilo toliko enotnosti med ameriškimi politiki in vojsko kakor je je zdaj v nasprotovanju temu, da bi Turčiji dostavili nova ameriška vojaška letala F-35. V glasilu Air Force Times so pred dnevi razkrili, da se v Pentagonu bojijo, da bi Turčija hkrati uporabljala njihove lovce in ruski obrambni sistem, ki bi lahko razkril tehnične skrivnosti »nevidnega« F-35, jih posredoval ruski vojski in ta letala naredil ranljiva. Hkrati pa jih je v Natu strah, da bi Rusi tako vdrli tudi v njihov sistem zaupnega komuniciranja med letalstvom, mornarico in kopenskimi silami (Link 16) ter letalski sistem avtomatskega prepoznavanja sovražnika oziroma zaveznika (IFF), saj ju bodo Turki morali integrirati v S-400, da bi se izognili temu, da ta ne bi sestrelil njihovih lastnih letal. Erdoğan je zanikal informacije, da so Američani zaustavili dostavljanje teh letal Turčiji. »Že prej smo dobili dve takšni letali, pred kratkim so nam predali še eno. Zelo kmalu, v nekaj tednih, bomo dobili še četrto,« je povedal turški voditelj.

Če bodo ZDA res prenehale Turčiji dostavljati lovce F-35, bo to drago stalo obe državi, je izjavil Andrew Phillip Hunter iz Centra za strateške in mednarodne študije. V Turčiji namreč proizvajajo dele za ta letala, zato bo moral Pentagon najti druge proizvajalce, Turčija pa bo izgubila dober posel. Hkrati pa to lahko ogrozi obstoj ameriškega oporišča İncirlik na jugu Turčije. »Zakaj bi nas Turki še tam hoteli, če jim ne damo letal?« je pojasnil Berger.

Komentarji: