Med populisti, nacisti in centristi
Na slovaških parlamentarnih volitvah se bodo za prvo mesto spopadli levi in desni populisti.
Odpri galerijo
Neonacistična Ljudska stranka – Naša Slovaška, ki jo vodi 42-letni Marian Kotleba, ne skriva sovraštva do Romov, Judov in migrantov. FOTO: Reuters
Na jutrišnjem glasovanju bodo Slovaki izbirali 150 članov enodomnega parlamenta. Največ glasov bo najbrž spet dobila že zdaj vladajoča stranka Smer. Toda zaradi odmevnega umora novinarja in »mafijskih škandalov«, ki so v zadnjih letih razburkali slovaško javnost, njena zmaga ne bo več tako bleščeča, kakor je bila na volitvah pred štirimi leti.
Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bodo po volitvah o morebitnih koalicijah odločali štirje oziroma pet glavnih igralcev v državi. Na prvem mestu sta sedanji premier in nekdanji predsednik parlamenta, 44-letni Peter Pellegrini, ter njegov 55-letni predhodnik Robert Fico, ki je bil pred dvema letoma po umoru novinarja Jána Kuciaka in njegove partnerice Martine Kušnírove prisiljen odstopiti kot predsednik vlade. A Smer uradno še vodi, saj je Pellegrini, ki ga je pred dnevi v bolniško posteljo položila pljučnica, v javnosti pa so se celo pojavila natolcevanja, da se je okužil s koronavirusom, zgolj na čelu predvolilnega štaba te levičarsko populistične stranke.
Da bo Smer, ki je pred štirimi leti z več kot 28 odstotki glasov prepričljivo zmagala, spet pobrala največ glasov, je napovedala večina javnomnenjskih raziskav, ki jih je bilo še dovoljeno objavljati dva tedna pred volitvami. Sedanja koalicija, v kateri sta poleg vodilne Smeri še nacionalistična Slovaška nacionalna stranka in madžarska stranka Most-Híd, ki se tokrat borita za prestop petodstotnega volilnega praga, je hotela moratorij na ankete raztegniti na 50 dni pred volitvami, a nova predsednica države Zuzana Čaputová zakona ni hotela podpisati. Ustavno sodišče je odločilo, da ni veljaven, dokler sodniki ne bodo preučili, ali je skladen z ustavo.
Če bi zakon obveljal, bi ljudje še vedno mislili, da je vodstvo vladajoče Smeri ogromno, a nekatere ankete, objavljene tik pred začetkom 14-dnevnega moratorija, so celo pokazale, da utegne prvo mesto tokrat zasesti konservativna stranka Običajni ljudje, njen 46-letni voditelj Igor Matovič pa dobiti priložnost za sestavo nove vlade. Sam se razglaša za »človeka ljudstva«, napovedal je oster boj proti korupciji, njegovi nasprotniki pa ga obtožujejo, da vodi stranko kot diktator in da je skrajno nepredvidljiv politik, ki ga zanima samo to, kako bi pritegnil zanimanje javnosti.
Če bi odhajajoča vladna koalicija uveljavila nov, daljši moratorij na objavljanje javnomnenjskih raziskav, bi te še vedno napovedale, da bo na drugem mestu pristala skrajnodesničarska in neonacistična Ljudska stranka – Naša Slovaška, ki jo vodi 42-letni Marian Kotleba. Nekdanji srednješolski učitelj in voditelj regije Banská Bystrica, ki ne skriva sovraštva do Romov, Judov in migrantov, je mojster sovražnega govora, njegovi privrženci »kotlebovci« pa na shodih korakajo v neonacističnih uniformah in jih ni ne sram ne strah javno pozdravljati na način, ki bi jih v kaki drugi članici Evropske unije takoj privedel za zapahe.
Kotleba se zavzema za izstop Slovaške iz Nata, ki ga je razglasil za »teroristično« organizacijo, obsoja ameriško agresijo po svetu, podpira vlado sirskega predsednika Bašarja al Asada, nasprotniki pa ga obtožujejo »rusofilstva«. Ko so leta 2014 praznovali 75. obletnico rojstva slovaške države, so lokalni mediji poročali, da je »poglavar« Banske Bystrice »osvobodil« mestno hišo, ker je snel zastavo Evropske unije.
Četrti oziroma peti politik, ki bi lahko po volitvah spet dobil priložnost za soodločanje v državi, je prejšnji predsednik države Andrej Kiska. Ta 57-letni filantrop in ustanovitelj dobrodelne organizacije Dobri angel, ki pomaga na smrt bolnim otrokom pa tudi drugim, ki so se zaradi težkih bolezni znašli v finančni stiski, je leta 2014 kot neodvisni kandidat v drugem krogu predsedniških volitev presenetljivo premagal zmagovalca prvega kroga, premiera Fica.
Podjetnik, ki je leta 1990 emigriral v ZDA, kjer je dovolj zaslužil z gradbeništvom, se je po dveh letih vrnil domov, kjer je ustanovil dve posojilnici »mikro kreditov«. Svojo predsedniško plačo je dajal v dobrodelne namene, lani pa ni hotel še enkrat kandidirati, ampak je septembra ustanovil novo sredinsko politično stranko Za ljudi.
Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bodo po volitvah o morebitnih koalicijah odločali štirje oziroma pet glavnih igralcev v državi. Na prvem mestu sta sedanji premier in nekdanji predsednik parlamenta, 44-letni Peter Pellegrini, ter njegov 55-letni predhodnik Robert Fico, ki je bil pred dvema letoma po umoru novinarja Jána Kuciaka in njegove partnerice Martine Kušnírove prisiljen odstopiti kot predsednik vlade. A Smer uradno še vodi, saj je Pellegrini, ki ga je pred dnevi v bolniško posteljo položila pljučnica, v javnosti pa so se celo pojavila natolcevanja, da se je okužil s koronavirusom, zgolj na čelu predvolilnega štaba te levičarsko populistične stranke.
Da bo Smer, ki je pred štirimi leti z več kot 28 odstotki glasov prepričljivo zmagala, spet pobrala največ glasov, je napovedala večina javnomnenjskih raziskav, ki jih je bilo še dovoljeno objavljati dva tedna pred volitvami. Sedanja koalicija, v kateri sta poleg vodilne Smeri še nacionalistična Slovaška nacionalna stranka in madžarska stranka Most-Híd, ki se tokrat borita za prestop petodstotnega volilnega praga, je hotela moratorij na ankete raztegniti na 50 dni pred volitvami, a nova predsednica države Zuzana Čaputová zakona ni hotela podpisati. Ustavno sodišče je odločilo, da ni veljaven, dokler sodniki ne bodo preučili, ali je skladen z ustavo.
Predvolilni plakat vladajoče stranke Smer in predsednika vlade Petra Pellegrinija. FOTO: Reuters
Infografika: Delo»Človeka ljudstva«
Infografika: Delo
Če bi zakon obveljal, bi ljudje še vedno mislili, da je vodstvo vladajoče Smeri ogromno, a nekatere ankete, objavljene tik pred začetkom 14-dnevnega moratorija, so celo pokazale, da utegne prvo mesto tokrat zasesti konservativna stranka Običajni ljudje, njen 46-letni voditelj Igor Matovič pa dobiti priložnost za sestavo nove vlade. Sam se razglaša za »človeka ljudstva«, napovedal je oster boj proti korupciji, njegovi nasprotniki pa ga obtožujejo, da vodi stranko kot diktator in da je skrajno nepredvidljiv politik, ki ga zanima samo to, kako bi pritegnil zanimanje javnosti.
Če bi odhajajoča vladna koalicija uveljavila nov, daljši moratorij na objavljanje javnomnenjskih raziskav, bi te še vedno napovedale, da bo na drugem mestu pristala skrajnodesničarska in neonacistična Ljudska stranka – Naša Slovaška, ki jo vodi 42-letni Marian Kotleba. Nekdanji srednješolski učitelj in voditelj regije Banská Bystrica, ki ne skriva sovraštva do Romov, Judov in migrantov, je mojster sovražnega govora, njegovi privrženci »kotlebovci« pa na shodih korakajo v neonacističnih uniformah in jih ni ne sram ne strah javno pozdravljati na način, ki bi jih v kaki drugi članici Evropske unije takoj privedel za zapahe.
Kotleba se zavzema za izstop Slovaške iz Nata, ki ga je razglasil za »teroristično« organizacijo, obsoja ameriško agresijo po svetu, podpira vlado sirskega predsednika Bašarja al Asada, nasprotniki pa ga obtožujejo »rusofilstva«. Ko so leta 2014 praznovali 75. obletnico rojstva slovaške države, so lokalni mediji poročali, da je »poglavar« Banske Bystrice »osvobodil« mestno hišo, ker je snel zastavo Evropske unije.
Marian Kotleba je voditelj neonacistične Ljudske stranke – Naša Slovaška, ki ji napovedujejo tretje mesto na sobotnih parlamentarnih volitvah. FOTO: Reuters
In še eden, ki je »Za ljudi«
Četrti oziroma peti politik, ki bi lahko po volitvah spet dobil priložnost za soodločanje v državi, je prejšnji predsednik države Andrej Kiska. Ta 57-letni filantrop in ustanovitelj dobrodelne organizacije Dobri angel, ki pomaga na smrt bolnim otrokom pa tudi drugim, ki so se zaradi težkih bolezni znašli v finančni stiski, je leta 2014 kot neodvisni kandidat v drugem krogu predsedniških volitev presenetljivo premagal zmagovalca prvega kroga, premiera Fica.
Podjetnik, ki je leta 1990 emigriral v ZDA, kjer je dovolj zaslužil z gradbeništvom, se je po dveh letih vrnil domov, kjer je ustanovil dve posojilnici »mikro kreditov«. Svojo predsedniško plačo je dajal v dobrodelne namene, lani pa ni hotel še enkrat kandidirati, ampak je septembra ustanovil novo sredinsko politično stranko Za ljudi.
