Število žrtev cunamija v Indoneziji preseglo 370

Indonezijske oblasti se bojijo novega cunamija, skoraj 12 tisoč ljudi pa so na silo evakuirali. 

Objavljeno
24. december 2018 08.35
Posodobljeno
24. december 2018 14.50
​Najbolj prizadeta je zahodna obala priljubljenega turističnega otoka Java, kjer vzdolž 100 kilometrov dolge obale na stotine vojakov in prostovoljcev pomaga pri iskanju preživelih.  FOTO: Jorge Silva/Reuters
Število smrtnih žrtev uničujočega cunamija, ki je v soboto ob 21.30 po lokalnem času trčil ob južno obalo Indonezije, je naraslo na 370, več kot 1400 je poškodovanih, pogrešajo pa še najmanj 128 ljudi. Reševalci se sedaj s težavo prebijajo skozi ruševine ter iščejo preživele. Pepel in dim nad vulkanom so ponovno opazili v nedeljo, oblasti pa se bojijo, da bodo ob obalo te azijske države trčili novi valovi, poroča tiskovna agencija Reuters.

image
Število smrtnih žrtev uničujočega cunamija je naraslo na 281FOTO: Jorge Silva/Reuters


Indonezijska meteorološka agencija je med tem potrdila, da je cunami sprožila dejavnost vulkana Anak Krakatau, ki leži med otokoma Java in Sumatra. Anak Krakatau je pepel bruhal že mesece, po podatkih indonezijske geološke agencije pa je v petek bruhal lavo dve minuti in 12 sekund, kar je ustvarilo oblak pepela, ki se je dvignil 400 metrov nad goro. 

»To je povzročilo podvodni zdrs zemlje ter posledično cunami,« je pojasnil Dwikorita Karnawati, vodja meteorološke agencije. Po poročanju številnih znanstvenikov je sicer do cunamija prišlo zaradi delnega sesutja pobočja vulkana. 

image
Pogled na Anak Krakatau iz ptičje perspektive. FOTO: Antara/Reuters


Najbolj prizadeta je zahodna obala priljubljenega turističnega otoka Java, kjer vzdolž 100 kilometrov dolge obale na stotine vojakov in prostovoljcev pomaga pri iskanju preživelih. O večjem številu žrtev pa poročajo tudi iz province Južni Lampung na Sumatri.​

​Cunami je prebivalce presenetil brez opozorila, za seboj pa je pustil tudi neznatno materialno škodo, saj je uničil več kot 700 zgradb. Tiskovni predstavnik indonezijske reševalne službe Sutopo Purwo Nugroho je pojasnil, da v Indoneziji nimajo nikakršnega alarmnega sistema, s pomočjo katerega bi prebivalce lahko opozorili na izbruh vulkana ali na podvodne plazove.

image
Moški stoji pred svojim uničenim domovanjem. FOTO: Jorge Silva/Reuters


Danes se je ponovno odzval tudi indonezijski predsednik Joko Widodo ter poudaril nujnost tovrstnega opozorilnega mehanizma, ki bi v prihodnje lahko drastično zmanjšal število smrtnih žrtev. »Agenciji za meteorologijo, klimatologijo in geofiziko sem naročil, naj priskrbijo naprave za zaznavanje tovrstnih naravnih nesreč, saj bi bilo tako lahko številnim prebivalcem prizaneseno,« je dejal Widodo ob obisku najbolj prizadetih območij. 

image
Reševalci se sedaj s težavo prebijajo skozi ruševine ter iščejo preživele. FOTO: Handout/Reuters


Vulkan Anak Krakatoa je nastal okoli leta 1928 na mestu vulkana Krakatoa, ki je v izbruhu leta 1883 terjal več kot 36 tisoč življenj. Huda naravna nesreča pa je Indonezijo nazadnje prizadela konec septembra, ko sta potres z magnitudo 7,5 in cunami z do tri metre visokimi valovi terjala okoli 2000 smrtnih žrtev

image
Cunami je prebivalce presenetil brez opozorila. FOTO: Jorge Silva/Reuters