»Medtem ko je tu misija ZN, nas ubijajo. Naj gredo domov«
V Demokratični republiki Kongo potekajo krvavi protesti zaradi pasivnosti misije Združenih narodov, ki omogoča brutalno vladavino milic.
Odpri galerijo
Požgani objekti Združenih narodov na severovzhodu Demokratične republike Kongo. FOTO: Albert Kambale/AFP
Na severovzhodu Demokratične republike Kongo se nadaljujejo srditi protesti proti misiji Združenih narodov (MONUSCO), ki jo protestniki krivijo, da jih ni zaščitila pred brutalnimi napadi milice ADF (Združena demokratična fronta), ki ima korenine v sosednji Ugandi, po Kongu pa kot podizvajalka prekupčevalcev z minerali in dragimi kovinami – od kobalta do koltana, od zlata do diamantov – v taki ali drugačni obliki pustoši že vse od leta 1995.
Kongovske vladne sile, sicer tudi same odgovorne za številne pokole, obenem pa neprimerno izurjene in oborožene, so pred dobrim mesecem dni sprožile ofenzivo proti AFD, sicer le eni izmed močnejših paravojaških skupin, ki že vse od genocida v Ruandi leta 1994 po navodilih mednarodnih korporacij, močnih posrednikov in, predvsem, sosednjih držav (Ruanda, Uganda, Burundi) ropajo in ubijajo po predelu sveta, ki je eden od najbogatejših z naravnimi bogastvi.
Vladna ofenziva – vladnim silam na severovzhodu države nikoli niso zaupali, saj so vedno delovale le kot ena izmed milic – je razmere na območju, kjer je Svetovna zdravstvena organizacija pred tednom dni potrdila nov, že deseti izbruh ebole, hkrati pa tudi epidemijo ošpic, le še poslabšala. Pripadniki Združene demokratične fronte so v znak maščevanja začeli obračunavati s civilisti. Po neuradnih podatkih je bilo samo ta konec tedna ubitih več deset ljudi, mnogi so bili ugrabljeni. Ljudje so kljub številnim izjemno slabim izkušnjam v zadnjih dveh desetletjih na pomoč poklicali misijo Združenih narodov, toda modre čelade iz oporišča v Beniju (in tudi od drugod) se niso odzvale. Razlog je bil identičen kot vedno: ker jim, razen če niso ogroženi sami, to ne dopušča njihov mandat.
Že nič kolikokrat ponovljena zgodba impotence modrih čelad, ki so bile v Kongu v zadnjih letih vpletene v številne škandale, je tokrat izzvala oster odziv prebivalstva. Ljudje so se, besni in željni maščevanja, odpravili proti oporiščem misije MONUSCO, ki je s 16.000 vojaki z vsega sveta in dobro milijardo dolarjev letnega proračuna ena največjih misij v zgodovini Združenih narodov. S kamenjem, palicami, golimi pestmi in ognjem so se lotili poslopij ZN v Beniju, Gomi (blizu letališča) in Butembu, kjer so varnostniki nanje celo streljali. V Gomi so protestnike grobo razgnali vladni vojaki, kar je napetosti še povečalo.
Na ulice mest izjemno vnetljivega in občutljivega severovzhoda Konga so se danes tako množično zgrinjali protestniki, večinoma mladi ljudje, ki so neprestano izpostavljeni zlorabam centralnih oblasti v Kinšasi, različnih milic, plačancev korporacij in agentov sosednjih držav – in to pred aktivno pasivnimi očmi (oboroženih) pripadnikov Združenih narodov. Protestniki zato zahtevajo, da Združeni narodi zapustijo severovzhod Kongo, saj prisotnost modrih čelad po njihovem mnenju le povečuje njihovo tragedijo in trpljenje. »Medtem ko je tu misija Združenih narodov, nas ubijajo. Naj gredo domov. V naši državi ne potrebujemo turistov,« je novinarjem v Beniju v torek povedal eden izmed jeznih protestnikov.
»Zavedamo se, da prihajajo demonstranti (…) Na vse mogoče načine se trudimo nadaljevati dialog z njimi in z njihovimi voditelji, kot tudi z nacionalnimi oblastmi (…), da bi tako zagotovili mir in varnost,« je dejal Omar Abud, poveljnik kontingenta modrih čelad v Beniju, ki ga večinoma tvorijo vojaki iz Malavija, Indije (policija) in Tanzanije. »Zaradi napadov ADF razumem jezo in frustracije ljudi. Misija ZN v Demokratični republiki Kongo bo v tesnem sodelovanju s kongovsko oblastjo našla skupno rešitev za ljudi v Beniju,« je iz New Yorka sporočila šefica misije MONUSCO Leila Zerrougui. Prek svojega računa na twitterju je misija ZN v Kinšasi sicer sporočila, da so se z vladnimi silami dogovorili o vzpostavitvi skupnega poveljstva v Beniju, obenem pa so sporočili, da jih vladne sile »niso povabile, da bi sodelovali v ofenzivi proti AFD«.
»Škandalozno je, da civilisti umirajo ves čas, medtem ko lokalni policisti in pripadniki bližnje mirovne misije ZN ostajajo v svojih oporiščih. V tem trenutku enote ZN zanemarjajo svojo obveznost zaščite ljudi v Beniju in tudi drugod po DR Kongo,« je bil jasen Seif Magango, namestnik direktorja Amnesty International za ta del Afrike.
Kongovske vladne sile, sicer tudi same odgovorne za številne pokole, obenem pa neprimerno izurjene in oborožene, so pred dobrim mesecem dni sprožile ofenzivo proti AFD, sicer le eni izmed močnejših paravojaških skupin, ki že vse od genocida v Ruandi leta 1994 po navodilih mednarodnih korporacij, močnih posrednikov in, predvsem, sosednjih držav (Ruanda, Uganda, Burundi) ropajo in ubijajo po predelu sveta, ki je eden od najbogatejših z naravnimi bogastvi.
Vladna ofenziva – vladnim silam na severovzhodu države nikoli niso zaupali, saj so vedno delovale le kot ena izmed milic – je razmere na območju, kjer je Svetovna zdravstvena organizacija pred tednom dni potrdila nov, že deseti izbruh ebole, hkrati pa tudi epidemijo ošpic, le še poslabšala. Pripadniki Združene demokratične fronte so v znak maščevanja začeli obračunavati s civilisti. Po neuradnih podatkih je bilo samo ta konec tedna ubitih več deset ljudi, mnogi so bili ugrabljeni. Ljudje so kljub številnim izjemno slabim izkušnjam v zadnjih dveh desetletjih na pomoč poklicali misijo Združenih narodov, toda modre čelade iz oporišča v Beniju (in tudi od drugod) se niso odzvale. Razlog je bil identičen kot vedno: ker jim, razen če niso ogroženi sami, to ne dopušča njihov mandat.
Aktivna pasivnost ZN – že 20 let
Že nič kolikokrat ponovljena zgodba impotence modrih čelad, ki so bile v Kongu v zadnjih letih vpletene v številne škandale, je tokrat izzvala oster odziv prebivalstva. Ljudje so se, besni in željni maščevanja, odpravili proti oporiščem misije MONUSCO, ki je s 16.000 vojaki z vsega sveta in dobro milijardo dolarjev letnega proračuna ena največjih misij v zgodovini Združenih narodov. S kamenjem, palicami, golimi pestmi in ognjem so se lotili poslopij ZN v Beniju, Gomi (blizu letališča) in Butembu, kjer so varnostniki nanje celo streljali. V Gomi so protestnike grobo razgnali vladni vojaki, kar je napetosti še povečalo.
Ljudje so kljub številnim izjemno slabim izkušnjam poklicali misijo Združenih narodov, toda modre čelade iz oporišča v Beniju (in tudi od drugod) se niso odzvale. FOTO: Albert Kambale/AFP
Na ulice mest izjemno vnetljivega in občutljivega severovzhoda Konga so se danes tako množično zgrinjali protestniki, večinoma mladi ljudje, ki so neprestano izpostavljeni zlorabam centralnih oblasti v Kinšasi, različnih milic, plačancev korporacij in agentov sosednjih držav – in to pred aktivno pasivnimi očmi (oboroženih) pripadnikov Združenih narodov. Protestniki zato zahtevajo, da Združeni narodi zapustijo severovzhod Kongo, saj prisotnost modrih čelad po njihovem mnenju le povečuje njihovo tragedijo in trpljenje. »Medtem ko je tu misija Združenih narodov, nas ubijajo. Naj gredo domov. V naši državi ne potrebujemo turistov,« je novinarjem v Beniju v torek povedal eden izmed jeznih protestnikov.
Klasični izgovori
»Zavedamo se, da prihajajo demonstranti (…) Na vse mogoče načine se trudimo nadaljevati dialog z njimi in z njihovimi voditelji, kot tudi z nacionalnimi oblastmi (…), da bi tako zagotovili mir in varnost,« je dejal Omar Abud, poveljnik kontingenta modrih čelad v Beniju, ki ga večinoma tvorijo vojaki iz Malavija, Indije (policija) in Tanzanije. »Zaradi napadov ADF razumem jezo in frustracije ljudi. Misija ZN v Demokratični republiki Kongo bo v tesnem sodelovanju s kongovsko oblastjo našla skupno rešitev za ljudi v Beniju,« je iz New Yorka sporočila šefica misije MONUSCO Leila Zerrougui. Prek svojega računa na twitterju je misija ZN v Kinšasi sicer sporočila, da so se z vladnimi silami dogovorili o vzpostavitvi skupnega poveljstva v Beniju, obenem pa so sporočili, da jih vladne sile »niso povabile, da bi sodelovali v ofenzivi proti AFD«.
»Škandalozno je, da civilisti umirajo ves čas, medtem ko lokalni policisti in pripadniki bližnje mirovne misije ZN ostajajo v svojih oporiščih. V tem trenutku enote ZN zanemarjajo svojo obveznost zaščite ljudi v Beniju in tudi drugod po DR Kongo,« je bil jasen Seif Magango, namestnik direktorja Amnesty International za ta del Afrike.
