Melonijeva pritiska na Bruselj, naj tudi pri energetiki sprosti fiskalna pravila

Italijanska premierka Giorgia Meloni pritiska na Bruselj, naj sprosti fiskalna pravila EU, da bi vladam držav članic pomagala absorbirati gospodarski šok, ki so ga povzročile vojna v Iranu in rastoče cene energije.

Bližnji vzhod, evropski energetski trgi in Slovenija

V pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, o katerem je v ponedeljek prvi poročal italijanski časopis Corriere della Sera, je Melonijeva zahtevala, da se »naložbe in izredni ukrepi, potrebni za reševanje energetske krize«, izvzamejo iz pakta stabilnosti in rasti EU. Ta okvir od članic EU zahteva, da proračunski primanjkljaj ohranijo pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, poroča bruseljski portal Politico.

Evropska komisija z Ursulo von der Leyen na čelu se je doslej upirala pozivom k uvedbi večjih sprememb politike za reševanje krize. FOTO: Sebastien Bozon/AFP

»Kriza na Bližnjem vzhodu in napetosti v Hormuški ožini, ki še povečujejo posledice ruske agresije v Ukrajini, že imajo zelo močne in pogosto asimetrične učinke na cene energije, na stroške za družine in podjetja,« je Melonijeva zapisala v pismu. Italijanska premierka trdi, da se stroški, povezani z energijo – tako kot pakt stabilnosti in rasti iz izračuna izvzema obrambne izdatke –, prav tako ne smejo upoštevati. »Imeti moramo politični pogum, da priznamo, da je danes energetska varnost tudi evropska strateška prioriteta,« vztraja Melonijeva.

Italijanska premierka dodaja, da bo Rim težko upravičil sodelovanje v programu EU za financiranje obrambe SAFE, če bo Bruselj zavrnil podobno fleksibilnost pri porabi energije. Italija želi, da se obstoječa »nacionalna zaščitna klavzula« bloka – ki je trenutno vezana na obrambne naložbe – začasno razširi, da bi zajemala tudi nujne energetske ukrepe.

Globalno ravnotežje pod pritiskom

Poziv italijanske premierke prihaja v fiskalno napetem trenutku za Italijo, piše Politico. Prejšnji mesec je statistični urad EU potrdil, da je proračunski primanjkljaj Rima za leto 2025 kršil bruseljska fiskalna pravila.

Novica je prišla po velikem porazu Melonijeve na pravosodnem referendumu in bo italijansko vlado verjetno prisilila, da omeji izdatke pred občutljivim volilnim letom, saj je njena desnosredinska koalicija v javnomnenjskih anketah izenačena z levosredinskim političnim blokom.

Odkar se je 28. februarja po skupnih ameriško-izraelskih napadih na Iran zaprla strateško pomembna Hormuška ožina, Evropo mučijo rastoče cene energije in naraščajoča zaskrbljenost glede preskrbe s plinom, motenj v rafinerijah in zmanjševanja zalog letalskega goriva. Približno 20 odstotkov svetovne oskrbe potuje skozi Hormuško ožino.

Tovorne ladje čakajo v okolici Hormuške ožine. FOTO: Amr Alfiky/Reuters

Toda Bruselj se je doslej upiral pozivom k uvedbi večjih sprememb politike za reševanje krize. V začetku letošnjega leta je evropska komisija zavrnila zahtevo Avstrije, Nemčije, Italije, Portugalske in Španije, da bi za energetska podjetja, ki imajo dobiček od vojne v Iranu, uvedli davek na nepričakovane prihodke. V nedeljo je podobno zadržanost nakazala tudi do zahteve Giorgie Meloni.

V izjavi za italijanske medije je tiskovni predstavnik evropske komisije Olof Gill dejal, da je EU vladam že predstavila »vrsto možnosti« za obvladovanje krize. Poleg tega je poudaril, da blok »med te možnosti ne vključuje nacionalne zaščitne klavzule«, ker želi ostati v »okviru fiskalno odgovornih omejitev«.