Merklova prva nemška kanclerka v zgodovini

Berlin – Voditelji nemških konservativcev (CDU/CSU) in socialdemokratov (SPD) so sinoči sicer začeli vrh glede oblikovanja velike koalicije, a odločanje o ključnih rešitvah so v nasprotju z napovedmi preložili na danes. Dopoldne so tako strankarski organi najprej razpravljali o doseženem na sestanku »na osem oči«, nato pa sta se vodja bavarske CSU Edmund Stoiber in kanclerska kandidatka konservativcev Angela Merkel še enkrat sestala s kanclerjem Gerhardom Schröderjem in predsednikom SPD Franzem Münteferingom. Sestanek pa je očitno obrodil sadove.

Zadnja dva sestanka sta potekala za trdno zaprtimi vrati, četverica vodilnih politikov pa se je zavila v molk, zato so v javnosti že dlje časa ugibali o vsebini koalicijskega »mešetarjenja«. Informacije, ki so ušle v javnost, da kanclerju Schröderju ne bo uspelo ostati na kanclerskem položaju, so bile točne. Iz virov blizu SPD pa se je medtem izvedelo, da se je dosedanji kancler Gerhard Schröder odpovedal tudi vsem dolžnostim v novi vladi. "Moja kariera bo krenila v drugo smer," naj bi po teh virih dejal Schröder, ki je na čelu nemške vlade od leta 1998

Merkel: To je bila volja volivcev

Merklova je danes potrdila, da je bil sklenjen "dober in pravičen dogovor" o oblikovanju velike koalicije s socialdemokratsko stranko (SPD), po katerem bo postala prva nemška kanclerka v zgodovini. Poudarila je, da so vsaj v Uniji dosledno spoštovali željo volivcev, ki so očitno želeli takšne velike koalicije.

"Kanclerski položaj bo pripadel CDU/CSU," je po srečanju vodstva CDU v Berlinu dejala Merklova, ob tem pa dodala, da se je njena stranka soglasno odločila za začetek koalicijskih pogajanj z SPD. "Danes stojimo pred pomembnim razpotjem," je dejala in menila, da ni druge razumne alternative za reformno usmeritev Nemčije.

Koalicijska pogajanja se bodo začela v ponedeljek, končala pa naj bi se do 12. novembra, je dejala. Pogajalska komisija unije in SPD za oblikovanje velike koalicije bo štela po 15 članov na vsaki strani.

Velika koalicija mora biti "koalicija novih možnosti", ki prinaša skrb za ustvarjanje novih delovnih mest, je dejala Merklova. Konservativna unija in SPD bosta imeli v novi vladi po njenih besedah enako število ministrov, tako da ne bo mogoče, da bi " eni preglasovali druge".

Merklovo mora na položaju kanclerke potrditi bundestag, kar naj se ne bi zgodilo pred sredino novembra.

SPD: Bodoča vlada mora biti kos izzivom

Medtem pa je bilo danes v taboru socialnih demokratov opaziti vidno nezadovoljstvo. Müntefering je zelo hladnokrvno in skopo predstavil rezultate dosedanjih pogovorov. Schröder pa pred novinarji danes ni spregovoril.

Na novinarski konferenci, z tridesetminutno zamudo, je Müntefering napovedal, da bo njegova stranka skušala prispevati k temu, da bosta oblikovani velika koalicija in stabilna vlada z unijo CDU/CSU.

Bodoča vlada mora biti zastavljena za štiri leta in biti kos izzivom, je dejal Müntefering po srečanju vodstva svoje stranke v Berlinu. Med glavnimi nalogami je navedel boj proti brezposelnosti. Odločitve o imenih ministrov SPD pa po njegovih besedah še niso bile sprejete.

Müntefering na vprašanja o politični prihodnosti Schröderja ni hotel odgovarjati, dejal je le, da se o kadrovskih vprašanjih na srečanju vodstva SPD danes niso pogovarjali. Dejal pa je, da bo Schröder "še naprej sodeloval v delu SPD in koalicijskih pogajanjih".

Rešeno vprašanje ministrskih resorjev

Po dogovoru med nemško konservativno unijo CDU/CSU bodoče kanclerke Angele Merkel in socialdemokratsko stranko (SPD) sedanjega kanclerja Gerharda Schröderja bo v novi vladi Merklove njeni uniji pripadlo poleg kanclerjevega stolčka in mesta vodje kanclerjevega urada še šest ministrskih mest, SPD pa osem ministrstev. Koalicijska pogajanja se bodo sicer začela v ponedeljek, končala pa naj bi se do 12. novembra, je povedala Merklova.

Obe strani v koalicijskih pogajanjih naj bi se v četrtek namreč dogovorili, da bosta v bodoči vladi obe imeli enako število svojih članov, kar pomeni, da bo SDP imela dve ministrstvi več. Konservativni uniji bo tako poleg kanclerstva in vodje kanclerjevega urada pripadlo ministrstvo za obrambo, notranje ministrstvo, kmetijsko ministrstvo, ministrstvi za družino in izobraževanje ter ministrstvo za gospodarstvo.

Slednjega naj bi prevzel dosedanji bavarski kancler in vodja CSU Edmund Stoiber, ki je ob tem izrazil prepričanje, da bodo njegove izkušnje iz zvezne dežele Bavarske pripomogle k dinamični gospodarski politiki za celotno Nemčijo.

Socialdemokrati naj bi po dogovoru dobili ministrstva za finance, delo, pravosodje, zdravje, promet, okolje in ministrstvo za razvoj. Poleg tega naj bi jim pripadlo tudi zunanje ministrstvo, ki naj bi ga po prvih napovedih vodil ali Otto Schily ali Günther Verheugen. Zunanji minister sicer v nemški vladi zaseda tudi mesto namestnika kanclerja.

Konservativci v vladi s SPD ne bodo mogli uresničiti svojega programa radikalnih reform

V ozadju kadrovskih kombinacij so vsebinska vprašanja, s katerimi se bo morala ukvarjati prihodnja nemška vlada. Ne glede na razplet bitke za kanclerski položaj konservativci v vladi s SPD ne bodo mogli uresničiti najpomembnejših delov svojega programa radikalnih, globokih reform in posegov v socialno državo, s katerimi naj bi po njihovem prepričanju dosegli večjo gospodarsko rast in zmanjšali rekordno brezposelnost.

Zniževanje stopnje varnosti zaposlenih pred odpuščanjem, zmanjševanje vloge sindikatov v pogajanjih o plačah in zdravstveno zavarovanje s pavšalno premijo so, denimo, načrti, ki bodo v črno-rdeči navezi težko uresničljivi. Negotovo je tudi, ali bi SPD privolila v zmanjšanje socialnih prispevkov (s ciljem znižanja cene dela), ki bi bili v proračunu nadomeščeni z višjim DDV.

EU in Nato pozdravljata dogovor o novi nemški vladi

Evropska unija in zveza Nato sta danes v Bruslju že pozdravili dogovor o oblikovanju nove nemške vlade, ki jo bo po napovedih kot prva kanclerka v zgodovini vodila Angela Merkel, ter izrazili željo po dobrem prihodnjem sodelovanju.

"Če bo dogovor potrjen, je predsednik Evropske komisije vesel dogovora političnih strank, s katerim bo Nemčija dobilo močno in stabilno vlado," je dejala tiskovna predstavnica komisije Francoise Le Bail. Po mnenju predsednika Joseja Manuela Barrosa je nominacija kanclerke "dobra novica", skoraj tritedensko obdobje čakanja pa je z njo končano.

" Predsednik se veseli sodelovanja z Angelo Merkel, ki jo dobro pozna," je dejala le Bailova. "Nemčija je vitalna članica EU, ko gre za njeno izgradnjo. Upamo, da bo vlada čimprej začela z delom," je tudi dodala.

Merklovi je za nominacijo, "če je to končna odločitev", čestital tudi zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. "Želim vse dobro njej, novi nemški vladi in nemškemu ljudstvu," je dejal Solana, ki Merklovo prav tako pozna že leta.

Čestitkam se je pridružil še generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, po besedah katerega je "zelo pomembno, da bo prvič v zgodovini ženska postala voditeljica Nemške zvezne republike". Ne Solana ne de Hoop Scheffer pa svojih pričakovanj glede nove nemške vlade nista razgrnila.

Dosedanji kanclerji

Sedem mož je kontroliralo usodo Zvezne Nemčije na kanclerskem položaju od leta 1949 (glej sliko): (Desno zgoraj) Konrad Adenauer, CDU, 1949-1963 (slika iz leta1963), Ludwig Erhard, CDU, 1963-1966 (slika iz leta 1972), Kurt Georg Kiesinger, CDU, 1966-1969 (slika iz leta 1980) in Willy Brandt, SPD, 1969-1974 (slika iz leta 1973). (Spodaj desno) Helmut Schmidt, SPD, 1974-1982 (slika iz leta 1976), Helmut Kohl, CDU, 1982-1998 (slika iz leta 1998) in Gerhard Schröder, SPD, od leta 1998 (slika iz leta 2005).