Mi, novinarji Le Monda

Pred dnevi se je 460 novinarjev podpisalo pod peticijo, v kateri zahtevajo od glavnih delničarjev spoštovanje dogovora, ki zagotavlja, da lahko svoje delo opravljajo profesionalno.
Fotografija: Dnevnik, ki ohranja novinarsko svobodo. Foto: Afp
Odpri galerijo
Dnevnik, ki ohranja novinarsko svobodo. Foto: Afp

Mediji so po svoje vedno na preizkušnji, v domala vseh časih in prostorih, prav zdaj pa preživljajo težke trenutke pri pariškem Le Mondu. Pred dnevi se je 460 novinarjev podpisalo pod peticijo, v kateri zahtevajo od glavnih delničarjev spoštovanje dogovora, ki zagotavlja, da lahko svoje delo opravljajo profesionalno. Menda bi se prvič v 75-letni zgodovini dnevnika lahko zgodilo, da bi ključni delničar postal nekdo, ki ga redakcija ne bi potrdila, saj te sploh ne bi vprašali za mnenje.

Zadeva se lastniško-finančno »kuha« zadnje leto oziroma odkar je septembra 2017 umrl solastnik skupine Pierre Bergé. Povejmo, da je sloviti poslovnež (in partner modnega oblikovalca Yvesa Sainta Laurenta) leta 2010 kupil Le Monde s poslovnežema Xavierjem Nielom in Matthieujem Pigassom. Oktobra lani je odjeknila vest, da je Pigasse prodal 49-odstotkov svojega deleža češkemu industrialcu (energetska skupina EPH), medijskemu mogotcu (Czech Media Invest – CMI), 44-letnemu milijarderju Danielu Křetínskemu. Ta je v Franciji že prej kupil revijo Marianne in je lastniško vstopil v skupino Lagardère ... Leta 1975 rojeni češki podjetnik in odvetnik je diplomiral na Masarykovi univerzi v Brnu, deloma se je izobraževal tudi v francoskem Dijonu. V zvezi je z Anno Kellnerovo, 22-letno prvakinjo v preskakovanju ovir s konjem in hčerjo podjetnika Petra Kellnerja.

Kot je brati, za vstop Křetínskega v Le Monde niso vedeli mali delničarji – od novinarjev do drugih zaposlenih, bralcev in ustanoviteljev, povezanih v tako imenovanem neodvisnem delu Skupine Le Monde –, ki pa so, kakor je lastniško strukturirana skupina, ključni za zagotavljanje profesionalne neodvisnosti. Ni nepomembno, da sta se zaradi vznemirjanja, ki se je takoj zatem razširilo v medijski in laični javnosti, velika delničarja Pigasse in Niel 25. oktobra lani pisno zavezala, da bosta s posebno klavzulo omogočila malim delničarjem, da bodo bodisi odobrili bodisi zavrnili morebitnega novega velikega delničarja. Vendar ta »pravica do privolitve«, s katero naj bi bedeli nad profesionalnostjo, doslej ni bila uradno formalizirana ...

Novinarska svoboda je ključ za popravljanje sveta. Foto: AFP
Novinarska svoboda je ključ za popravljanje sveta. Foto: AFP


Po poletnih pogovorih in pregovarjanjih je Xavier Niel vendarle podpisal uradni dokument 9. septembra, medtem ko poskušajo na Mathieuja Pigassa, pa tudi na njegovega družabnika Daniela Křetínskega, pritisniti podpisniki peticije; zadnji rok je jutri. Tak mehanizem da je nujen za zagotavljanje novinarske profesionalnosti, česar se je pokojni Pierre Bergé dobro zavedal. Brez tega varovala bi lahko, kakor je brati v peticiji, Křetínský porušil ravnovesje, v katerem sta bila skoraj deset let uspešno na eni strani redakcija in na drugi strani lastniki (prosvetljeno lastniško trojico so novinarji potrdili na glasovanju), s čimer bi bilo ogroženo posebno mesto Le Monda v francoskem in mednarodnem tisku.

Doslej je to bila zgodba o uspehu, kapital se ni vpletal v delo novinarjev (v Skupini Le Monde so edicije kot Le Monde, Télérama, Courrier international, La Vie). Podpisniki peticije so tudi opozorili, da »Le Mondova redakcija nikoli ni izgubila duše ali substance«, »informacija ni bila nikdar razumljena niti kot produkt niti kot vir dobička«, »v zadnjih desetih letih pa se je število novinarjev povečalo na 460« ... Zatorej: Če Křetínský do jutri ne bo podpisal dokumenta, se bo v medijsko krizo pogreznil še Le Monde. Za zdaj kaže, da češki bogatin tega ne bo storil.

Preberite še:

Komentarji: