Vrh trepetanja za usodo Angele Merkel
Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da spor okoli azilne politike ogroža obstanek EU.
Odpri galerijo
Angela Merkel FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj - Ko so voditelji držav prihajali na vrh EU, ki je bil vnaprej razglašen za prelomnega, je bilo čutiti kar nekaj napetosti. Za nemško kanclerko Angelo Merkel je zasedanje eno od najtežjih v trinajstih letih vladanja. Razglašen je bil kar za odločilni vrh za njeno usodo.
Eden od glavnih razlogov za okrepitev političnih napetosti na področju migracij - čeprav se število prihodov strmo znižalo – je propad reforme dublinskega sistema. Z njo bi vstopne države, predvsem Grčijo in Italijo, v primeru hujših kriz razbremenili s shemo obveznih kvot za premeščanje migrantov. Italija samo sebe že tako dolga leta obravnava kot žrtev veljavnega sistema. Pod novo desničarsko-populistično vlado želi doseči premike. Na drugi strani višegrajke v navezi z Avstrijo, ki 1. julija prevzema predsedovanje EU, zavračajo vsakršno obvezo glede sprejema prosilcev.
»Je pravi čas za začetek novega obdobja evropske demokracije,« je ob prihodu na vrh razglasil madžarski premier Viktor Orbán. Morali da bi narediti, kar zahtevajo ljudje: »Nič več migrantov noter, ustaviti jih. Tiste, ki so že noter, bi morali vrniti.«
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je z bolj izbranimi besedami jasno napovedal, da je EU že preveč let zapravila za neuspešne razprave o kvotah in da bi se morala posveti zunanji meji. »Rešitev (migranta) v Sredozemskem morju ne more postati vozovnica za pot v Srednjo Evropo,« je povedal.
Razmere so bile napete in vnaprej so bila napovedana dolga in naporna nočna pogajanja o migracijskih vprašanjih. Italijanski premier Giusppe Conte je že namigoval na veto na sklepe o migracijah, če ne bodo upoštevane njihove zahteve. Rim med drugim nasprotuje ureditvi, po kateri je prosilca za azil pravilo pristojna prva vstopna država EU. V takšnih okoliščinah manevrira nemška kanclerka Angela Merkel, ki potrebuje napredek pri doseganju rešitev na področju migracij v notranjepolitični bitki. Zaveda pa se, da bi enostranski nacionalni ukrepi zaostrili krizi v EU.
Naklonjena je predlogu, da bi na morje rešene begunce in migrante izkrcali z ladij v tretjih državah, v severni Afriki, »a z državami bi morali govoriti in upoštevati njihove potrebe«. Za Nemčijo je najpomembnejše vprašanje sekundarnih migracij - gibanja prosilcev iz ene članic v drugo. Prepričana je, »da migranti in begunci ne morejo sami izbirati, v kateri članic bodo izpeljali azilne postopke«. Nemški notranji minister Horst Seehofer bi zadevo rešil – če Merklova ne bo dosegla evropske rešitve po nacionalni logiki – z zavračanjem vstopa ljudem, ki so bili registrirani v kateri drugi članici.
Po številnih razlagah bi tak razvoj povzročil učinek domin in resno ogrozil obstoj schengna. Avstrija bi najbrž naredila enak korak na meji z Italijo. Tako bi migranti, ki so se doslej gibali proti severu obtičali na Apeninskem polotoku. Zato je predsednik evropskega sveta Donald Tusk predlagal osredotočanje na zunanjo mejo EU, vključno s platformami za izkrcavanje, kar naj bi bilo skladno s predlogi UNHCR »Alternativa tej rešitvi bi bilo kaotično napredujoče zapiranje meja, tudi znotraj EU, kot tudi naraščajoči spori med članicami,« je posvaril Tusk.
Slovenija po besedah premiera Mira Cerarja sicer zagovarja izkrcevalne platforme, a pod pogojem, da bodo delovale v skladu z mednarodnim pravom. Dvostranski sporazumi o vračanju prosilcev za azil v vstopne države, kakršne predlaga Merklova, za Slovenijo očitno niso sprejemljive. »Jasno je, da Slovenija ni prva države članice, v katero so katerikoli prosilci prispeli,« je pojasnjeval ob prihodu na vrhu. Cerar sicer nima skrbi za položaj Slovenija v schengnu, saj da skrbno varuje mejo. »Je pa ogrožen schengen kot tak, tudi z nadzorom na notranjih mejah,« je povedal.
Za Slovenijo so centri za izkrcanje migrantov zunaj EU sprejemljivi, če se ob tem zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, je poudaril Cerar. Zavzema se za to, da bi v primeru vzpostavitve centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU pri tem sodelovale tudi mednarodne organizacije za begunce oziroma migracije, ker bi to zagotovilo humano obravnavo beguncev in njihovo ločevanje od drugih vrst migrantov. EU naj bi te centre vzpostavila v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
Eden od glavnih razlogov za okrepitev političnih napetosti na področju migracij - čeprav se število prihodov strmo znižalo – je propad reforme dublinskega sistema. Z njo bi vstopne države, predvsem Grčijo in Italijo, v primeru hujših kriz razbremenili s shemo obveznih kvot za premeščanje migrantov. Italija samo sebe že tako dolga leta obravnava kot žrtev veljavnega sistema. Pod novo desničarsko-populistično vlado želi doseči premike. Na drugi strani višegrajke v navezi z Avstrijo, ki 1. julija prevzema predsedovanje EU, zavračajo vsakršno obvezo glede sprejema prosilcev.
Merklova je v bundestagu danes znova upravičevala svojo odločitev iz septembra 2015, da se prosilcev za azil ne zavrača že na meji. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
»Je pravi čas za začetek novega obdobja evropske demokracije,« je ob prihodu na vrh razglasil madžarski premier Viktor Orbán. Morali da bi narediti, kar zahtevajo ljudje: »Nič več migrantov noter, ustaviti jih. Tiste, ki so že noter, bi morali vrniti.«
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je z bolj izbranimi besedami jasno napovedal, da je EU že preveč let zapravila za neuspešne razprave o kvotah in da bi se morala posveti zunanji meji. »Rešitev (migranta) v Sredozemskem morju ne more postati vozovnica za pot v Srednjo Evropo,« je povedal.
Razmere so bile napete in vnaprej so bila napovedana dolga in naporna nočna pogajanja o migracijskih vprašanjih. Italijanski premier Giusppe Conte je že namigoval na veto na sklepe o migracijah, če ne bodo upoštevane njihove zahteve. Rim med drugim nasprotuje ureditvi, po kateri je prosilca za azil pravilo pristojna prva vstopna država EU. V takšnih okoliščinah manevrira nemška kanclerka Angela Merkel, ki potrebuje napredek pri doseganju rešitev na področju migracij v notranjepolitični bitki. Zaveda pa se, da bi enostranski nacionalni ukrepi zaostrili krizi v EU.
Kanclerka je danes priznala potrebo po ukrepanju pri obravnavi zavrnjenih prosilcev za azil v Nemčiji. FOTO: John Macdougall/AFP
Naklonjena je predlogu, da bi na morje rešene begunce in migrante izkrcali z ladij v tretjih državah, v severni Afriki, »a z državami bi morali govoriti in upoštevati njihove potrebe«. Za Nemčijo je najpomembnejše vprašanje sekundarnih migracij - gibanja prosilcev iz ene članic v drugo. Prepričana je, »da migranti in begunci ne morejo sami izbirati, v kateri članic bodo izpeljali azilne postopke«. Nemški notranji minister Horst Seehofer bi zadevo rešil – če Merklova ne bo dosegla evropske rešitve po nacionalni logiki – z zavračanjem vstopa ljudem, ki so bili registrirani v kateri drugi članici.
Vroča migracijska debata je sicer posledica politične krize. Eden temeljnih problemov je namreč dejstvo, da se nemški kanclerki zaradi sekundarnih migracij iz članic z zunanjo mejo v Nemčijo maje vlada. Po veljavni evropski azilni zakonodaji, ki se je v krizi leta 2015 sicer izkazala za povsem neučinkovito, je namreč za obravnavo prošenj za azil pristojna prva članica vstopa prebežnika v unijo. V pomoč Merklovi naj bi voditelji danes pozvali, naj članice sprejmejo vse potrebne zakonodajne in administrativne ukrepe za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter naj tesno sodelujejo pri tem. Nemčija je sicer že v stiku z več članicami glede sklenitve dogovorov, s katerimi naj bi zajezili sekundarna gibanja prosilcev za azil. Ti dogovori pa sprožajo skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna oziroma razdrobitev schengna.
Po številnih razlagah bi tak razvoj povzročil učinek domin in resno ogrozil obstoj schengna. Avstrija bi najbrž naredila enak korak na meji z Italijo. Tako bi migranti, ki so se doslej gibali proti severu obtičali na Apeninskem polotoku. Zato je predsednik evropskega sveta Donald Tusk predlagal osredotočanje na zunanjo mejo EU, vključno s platformami za izkrcavanje, kar naj bi bilo skladno s predlogi UNHCR »Alternativa tej rešitvi bi bilo kaotično napredujoče zapiranje meja, tudi znotraj EU, kot tudi naraščajoči spori med članicami,« je posvaril Tusk.
Po mnenju Merklove se članice EU še niso pripravljene dogovoriti za skupen evropski azilni sistem. V petih od sedmih ključnih vprašanj migracijske politike vlada večinoma soglasje, a težave še naprej ostajajo, ko gre za uvedbo enotnih standardov pri obravnavi prosilcev za azil in vprašanju »solidarne porazdelitve migrantov in beguncev«.
Kaj pa Slovenija?
Angela Merkel v pogovorih z Mirom Cerarjem. FOTO: Francois Lenoir/Reuters
Slovenija po besedah premiera Mira Cerarja sicer zagovarja izkrcevalne platforme, a pod pogojem, da bodo delovale v skladu z mednarodnim pravom. Dvostranski sporazumi o vračanju prosilcev za azil v vstopne države, kakršne predlaga Merklova, za Slovenijo očitno niso sprejemljive. »Jasno je, da Slovenija ni prva države članice, v katero so katerikoli prosilci prispeli,« je pojasnjeval ob prihodu na vrhu. Cerar sicer nima skrbi za položaj Slovenija v schengnu, saj da skrbno varuje mejo. »Je pa ogrožen schengen kot tak, tudi z nadzorom na notranjih mejah,« je povedal.
Poleg preprečevanja sekundarnih migracij bo danes v ospredju predlog vzpostavitve centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, s katerimi naj bi odpravili glavno vabo za migrante in uničili poslovni model tihotapcev migrantov.
Za Slovenijo so centri za izkrcanje migrantov zunaj EU sprejemljivi, če se ob tem zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, je poudaril Cerar. Zavzema se za to, da bi v primeru vzpostavitve centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU pri tem sodelovale tudi mednarodne organizacije za begunce oziroma migracije, ker bi to zagotovilo humano obravnavo beguncev in njihovo ločevanje od drugih vrst migrantov. EU naj bi te centre vzpostavila v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
