Migranti nižajo papeževo priljubljenost
Javnomnenjske ankete kažejo, da ima papeža rado 17 odstotkov manj Italijanov kot pred časom.
Odpri galerijo
Papež Frančišek se pogosto fotografira in druži z migranti, kar mu skrajni desničarji zelo zamerijo. FOTO: Reuters
Italijanska agencija Demos je izvedla javnomnenjsko raziskavo o tem, kaj državljani menijo o papežu Frančišku in katoliški cerkvi. Strokovnjaki so osupnili. Najbolj priljubljeni papež v zgodovini, ki je pred petimi leti podvojil število vernikov na trgu svetega Petra, je v razmeroma kratkem času zdrsnil s piedestala. Všeč je samo še 71 odstotkom Italijanov, najbolj na severovzhodu države, mlade pa cerkev čedalje manj zanima. Krščanska vera je še vedno vodilna, k maši pa hodi samo 18 odstotkov ljudi.
Izidi presenečajo samo naivne, komentirajo analitiki. V Italiji je politično ozračje zadnje čase tako sovražno do prišlekov z juga Sredozemlja in podsaharske Afrike, da ni čudno, da se ljudje v takem ozračju raje priklonijo kampanjam skrajnega desničarja Mattea Salvinija kakor pomirjujočim besedam papeža Frančiška. Bergoglio je stopil na stran preganjanih in revnih. Več papeževih potez je skrajno desni stranki Liga in njenim somišljenicam dvignilo pritisk, posebej besno pa vsakokrat komentirajo papeževe sprejeme za begunce in akcije za sprejem preganjanih. Moti jih tudi, ker papež vsakokrat posebej poudari, koliko ljudi utone v Sredozemlju, ker jim Italija in drugi nočejo pomagati in jih pustijo umreti v valovih.
Da na odnos do papeža vpliva tudi dnevna politika, potrjuje podatek, da je papež najmanj priljubljen prav med privrženci trde desnice, zlasti Lige, ki je spretno prevzela vladne vajeti, čeprav je na volitvah dobila polovico manj glasov kot Gibanje 5 zvezd, ki je njena koalicijska partnerica. Največ naklonjenosti papežu izražajo ljudje s severovzhoda Italije, kjer je neposrednih zapletov s prišleki manj kot drugod. Tudi tam je padec podpore očiten. Pred petimi leti mu je ploskalo 93 odstotkov prebivalcev dežele jugozahodno od nas, zdaj samo še 80 odstotkov. Med privrženci strank, ki še naprej bolj vneto »navijajo« za papeža, so na prvem mestu volivci Demokratske stranke, poraženke zadnjih parlamentarnih volitev.
Zadnja anketa o priljubljenosti vlade je pokazala, da koalicijo skrajno desne Lige in populističnega Gibanja 5 zvezd podpira že približno 60 odstotkov ljudi, kar je rekorden izid. Da je tako, je po mnenju komentatorjev največ prispeval odnos notranjega ministra Salvinija do tujcev, prav to Italijo postavlja med režime, kot so budimpeški, varšavski, dunajski in drugi podobni, ki imajo do migrantov podoben odnos kot uradni Rim zadnje mesece.
Na mnenje italijanskih državljanov in zlasti vernikov o papežu je prav malo vplival podatek, da je novih prišlekov v Italiji bistveno manj kot prejšnja leta, na prvo mesto se je prebila Španija. Papež po mnenju desnice, ki je kljub razmeroma nizkemu volilnemu izidu prevzela oblast po zadnjih volitvah, ne bi smel biti naklonjen ljudem, ki prihajajo v Evropo iz Libije in drugih krajev na južni strani Mediterana.
Zamerijo mu, tako so se naučili predvsem v zadnjem času, odkar so tudi mediji čedalje bolj sovražni do prišlekov, ker je večkrat osebno sprejel preganjance iz Afrike in Bližnjega vzhoda, jim pomagal poiskati bivališče, jih gosti v cerkvi ter v Rimu in okolici občasno obišče Rome in druge prebivalce, ki med domačini veljajo za neprimerne.
Tudi odnos do Romov je prispeval k temu, da najbolj skrajni del desnice tudi Bergoglia obravnava kot tujca, čeprav je v resnici italijanskih korenin. Trg svetega Petra, ki ga je papež Frančišek spet napolnil, ko prevzel krmilo v Vatikanu, je zdaj spet bolj ali manj prazen, kakor je bil v obdobju Benedikta XVI., cinično komentirajo Bergogliu neprijazni pisci.
Drugi razlog, ki so ga vprašani poudarili kot vzrok za manjšo naklonjenost šefu katoliške cerkve, je dejstvo, da je papežu spodrsnilo pri reformiranju cerkvenih ustanov. Doslej so bili po mnenju tistih, ki papeža ne podpirajo več, bolj ali manj neuspešni vsi poskusi reorganizacije rimske kurije pa tudi urejanje nepreglednih cerkvenih financ.
Vprašani v javnomnenjski raziskavi pravijo, da papež že pet let napoveduje spremembe cerkvenih financ, oznanja nov ustroj rimske kurije in govori o popolnem obračunu s pedofili v cerkvenih vrstah, oprijemljivih rezultatov pa po njihovem mnenju ni.
Med cerkvi bližnjimi analitiki vzbuja skrb dejstvo, da so med Italijani izrazili najmanj podpore papežu mladi ljudje. Samo 55 odstotkov starih od 25 do 34 let misli, da je papež pozitivna figura, ostali se nagibajo k mnenju, da papež in cerkev ne igrata pomembne vloge v italijanski družbi.
Izidom raziskave agencije Demos so nekateri mediji pridružili podatke drugih anket iz zadnjega obdobja. Agencija Cesnur ocenjuje, da k maši razmeroma redno hodi samo še 18 odstotkov Italijanov, ki veljajo za najbolj katoliški narod v Evropi. Nekaj več kot 40 odstotkov je takih, ki se izrekajo za katolike, vendar dodajo, da niso praktikanti, torej sploh ne hodijo v cerkev. Število duhovnikov v Italiji upada podobno kot v drugih evropskih državah, ni pa alarmantno, pravijo.
Izidi presenečajo samo naivne, komentirajo analitiki. V Italiji je politično ozračje zadnje čase tako sovražno do prišlekov z juga Sredozemlja in podsaharske Afrike, da ni čudno, da se ljudje v takem ozračju raje priklonijo kampanjam skrajnega desničarja Mattea Salvinija kakor pomirjujočim besedam papeža Frančiška. Bergoglio je stopil na stran preganjanih in revnih. Več papeževih potez je skrajno desni stranki Liga in njenim somišljenicam dvignilo pritisk, posebej besno pa vsakokrat komentirajo papeževe sprejeme za begunce in akcije za sprejem preganjanih. Moti jih tudi, ker papež vsakokrat posebej poudari, koliko ljudi utone v Sredozemlju, ker jim Italija in drugi nočejo pomagati in jih pustijo umreti v valovih.
Nepriljubljen pri desničarjih
Da na odnos do papeža vpliva tudi dnevna politika, potrjuje podatek, da je papež najmanj priljubljen prav med privrženci trde desnice, zlasti Lige, ki je spretno prevzela vladne vajeti, čeprav je na volitvah dobila polovico manj glasov kot Gibanje 5 zvezd, ki je njena koalicijska partnerica. Največ naklonjenosti papežu izražajo ljudje s severovzhoda Italije, kjer je neposrednih zapletov s prišleki manj kot drugod. Tudi tam je padec podpore očiten. Pred petimi leti mu je ploskalo 93 odstotkov prebivalcev dežele jugozahodno od nas, zdaj samo še 80 odstotkov. Med privrženci strank, ki še naprej bolj vneto »navijajo« za papeža, so na prvem mestu volivci Demokratske stranke, poraženke zadnjih parlamentarnih volitev.
Zadnja anketa o priljubljenosti vlade je pokazala, da koalicijo skrajno desne Lige in populističnega Gibanja 5 zvezd podpira že približno 60 odstotkov ljudi, kar je rekorden izid. Da je tako, je po mnenju komentatorjev največ prispeval odnos notranjega ministra Salvinija do tujcev, prav to Italijo postavlja med režime, kot so budimpeški, varšavski, dunajski in drugi podobni, ki imajo do migrantov podoben odnos kot uradni Rim zadnje mesece.
Na odnos do papeža vpliva tudi dnevna politika. FOTO: Alessandra Tarantino/Ap
Na mnenje italijanskih državljanov in zlasti vernikov o papežu je prav malo vplival podatek, da je novih prišlekov v Italiji bistveno manj kot prejšnja leta, na prvo mesto se je prebila Španija. Papež po mnenju desnice, ki je kljub razmeroma nizkemu volilnemu izidu prevzela oblast po zadnjih volitvah, ne bi smel biti naklonjen ljudem, ki prihajajo v Evropo iz Libije in drugih krajev na južni strani Mediterana.
Zamerijo mu, tako so se naučili predvsem v zadnjem času, odkar so tudi mediji čedalje bolj sovražni do prišlekov, ker je večkrat osebno sprejel preganjance iz Afrike in Bližnjega vzhoda, jim pomagal poiskati bivališče, jih gosti v cerkvi ter v Rimu in okolici občasno obišče Rome in druge prebivalce, ki med domačini veljajo za neprimerne.
Tudi odnos do Romov je prispeval k temu, da najbolj skrajni del desnice tudi Bergoglia obravnava kot tujca, čeprav je v resnici italijanskih korenin. Trg svetega Petra, ki ga je papež Frančišek spet napolnil, ko prevzel krmilo v Vatikanu, je zdaj spet bolj ali manj prazen, kakor je bil v obdobju Benedikta XVI., cinično komentirajo Bergogliu neprijazni pisci.
K maši redno hodi samo še 18 odstotkov Italijanov. FOTO: Vatican Media/Reuters
Reforme so spodletele
Drugi razlog, ki so ga vprašani poudarili kot vzrok za manjšo naklonjenost šefu katoliške cerkve, je dejstvo, da je papežu spodrsnilo pri reformiranju cerkvenih ustanov. Doslej so bili po mnenju tistih, ki papeža ne podpirajo več, bolj ali manj neuspešni vsi poskusi reorganizacije rimske kurije pa tudi urejanje nepreglednih cerkvenih financ.
Vprašani v javnomnenjski raziskavi pravijo, da papež že pet let napoveduje spremembe cerkvenih financ, oznanja nov ustroj rimske kurije in govori o popolnem obračunu s pedofili v cerkvenih vrstah, oprijemljivih rezultatov pa po njihovem mnenju ni.
Med cerkvi bližnjimi analitiki vzbuja skrb dejstvo, da so med Italijani izrazili najmanj podpore papežu mladi ljudje. Samo 55 odstotkov starih od 25 do 34 let misli, da je papež pozitivna figura, ostali se nagibajo k mnenju, da papež in cerkev ne igrata pomembne vloge v italijanski družbi.
Izidom raziskave agencije Demos so nekateri mediji pridružili podatke drugih anket iz zadnjega obdobja. Agencija Cesnur ocenjuje, da k maši razmeroma redno hodi samo še 18 odstotkov Italijanov, ki veljajo za najbolj katoliški narod v Evropi. Nekaj več kot 40 odstotkov je takih, ki se izrekajo za katolike, vendar dodajo, da niso praktikanti, torej sploh ne hodijo v cerkev. Število duhovnikov v Italiji upada podobno kot v drugih evropskih državah, ni pa alarmantno, pravijo.
