Milorad Dodik: V skupnost BiH so nas vrgli
Ob obletnici genocida na Kozari ni bilo slišati besed o spravi in prijateljstvu med narodi.
Odpri galerijo
Veličasten spomenik padlim partizanom in pobitim nedolžnim žrtvam fašističnega divjanja na Kozari. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Mrakovica – S himnama Republike Srbske in Srbije je danes na Mrakovici potekala slovesnost ob 76-obletnici genocida fašističnih okupatorjev in njihovih pomočnikov nad prebivalci Kozare in okoliških krajev. Predstavniki Srbov z obeh bregov Drine so obudili spomin na junaški boj partizanov ter na ogromne žrtve fašističnega terorja, ki se je znesel nad neoboroženo prebivalstvo.
Pod spomenikom na Mrakovici so srbski govorniki, med katerimi ni bilo niti enega pripadnika drugih narodov, več kakor 2000 navzočim sporočali, da so hoteli fašistični okupatorji s pomočjo Muslimanov in Hrvatov med drugo svetovno vojno, kakor tudi med vojno v začetku 90. let prejšnjega stoletja, izbrisati z obličja zemlje srbski narod zahodno od Drine.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ni skoparil s kritikami na račun ostalih dveh konstitutivnih narodov BiH, ki ju je obtožil genocida nad srbskimi prebivalci in našteval kraje, kje vse so umirali Srbi, ki so jih ubijali. Po njegovem so Srbi ustvarili Jugoslavijo, osvobodili ostale slovanske narode in bili so pripravljeni živeti z drugimi narodi, a je bila to menda velika nacionalna in politična napaka.
»Jaz, kot vaš predsednik, nikoli ne bom storil napake, ki se imenuje BiH. Danes imajo Srbi dve državi in naš kolektivni spomin nikoli ne bo pozabil žrtev za preživetje naroda v teh nemogočih razmerah,« je rekel Dodik in del občinstva mu je navdušeno zaploskal. Pravi, da ni hrvaških in bosanskih Srbov, ampak so vsi Srbi, kjer koli že živijo, ter da so Srbi zmeraj bili žrtve drugih narodov. »Kako je mogoče, da Bakir Izetbegović govori o antifašizmu, ko pa se ve, da je njegov oče Alija, med drugo svetovno vojno sodeloval v Handžar diviziji. In takrat so udejanjali projekt, da se eno tretjino Srbov pobije, drugo tretjino razseli in preostalo prekrsti,« je povedal Dodik, ki je prepričan, da morajo Srbi tudi zdaj braniti svojo svobodo, zaradi česar je bila Republika Srbska tudi ustvarjena in to je poimenoval zelo pomemben zgodovinski projekt. »BiH je skupnost, v katero so nas vrgli, a naš nacionalni cilj leta 1992 je bil neodvisna srbska država na tem območju,« je rekel Dodik in obelodanil, da je srbski narod med prvo in drugo svetovno vojno izgubil kar dva milijona ljudi.
In kako danes živijo ljudje v Republiki Srbski? Mijo M. iz Prijedorja je povedal, da ne prejema nobenega nadomestila za udeležbo v nepotrebni vojni iz začetka 90. let prejšnjega stoletja, da iskreno sovraži Dodika, ker zgolj hujska siromašno ljudstvo, medtem ko sam živi v izobilju in se pripravlja na jesenske volitve z retoriko sovraštva. »Poglejte ga, na Kozaro se je danes pripeljal kar s svojim novim helikopterjem, ljudje pa nimajo za kruh. Sramota,« se je jezil sogovornik. »V naši republiki se zelo slabo živi, postali smo reveži. Povprečna plača delavca je 250 evrov,« pa je povedala Bosiljka B. iz Laktašev.
Spomladi leta 1942 so partizani osvobodili območje od Save do planine Grmeč in Kozare, zaradi česar je nemški okupator s pomočjo ustašev in domobrancev ter Madžarov z več kakor 30.000 vojakov obkolil 3000 pripadnikov Druge krajiške partizanske vojske in več deset tisoč golorokega prebivalstva. Tistim, ki se iz sovražnikovega obroča v noči na 3. julij 1942. ni uspelo rešiti, jih je sovražnik zverinsko pobil. Približno 70.000 ljudi je nemški okupator odpeljal v delovna in koncentracijska taborišča, ustaši pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Jasenovac. Med žrtvami je bilo ogromno otrok. Film z naslovom Kozara so posneli leta 1962 in v tem prvem jugoslovanskem vojnem spektaklu so posamezne like upodobili igralci Bert Sotlar, Bata Živojinović, Milena Dravić, Ljubiša Samardžić in drugi.
Pod spomenikom na Mrakovici so srbski govorniki, med katerimi ni bilo niti enega pripadnika drugih narodov, več kakor 2000 navzočim sporočali, da so hoteli fašistični okupatorji s pomočjo Muslimanov in Hrvatov med drugo svetovno vojno, kakor tudi med vojno v začetku 90. let prejšnjega stoletja, izbrisati z obličja zemlje srbski narod zahodno od Drine.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je položil venec k spomeniku pobitim domoljubom med drugo svetovno vojno. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ni skoparil s kritikami na račun ostalih dveh konstitutivnih narodov BiH, ki ju je obtožil genocida nad srbskimi prebivalci in našteval kraje, kje vse so umirali Srbi, ki so jih ubijali. Po njegovem so Srbi ustvarili Jugoslavijo, osvobodili ostale slovanske narode in bili so pripravljeni živeti z drugimi narodi, a je bila to menda velika nacionalna in politična napaka.
Republika srbska je pomemben projekt, ljudje pa reveži
»Jaz, kot vaš predsednik, nikoli ne bom storil napake, ki se imenuje BiH. Danes imajo Srbi dve državi in naš kolektivni spomin nikoli ne bo pozabil žrtev za preživetje naroda v teh nemogočih razmerah,« je rekel Dodik in del občinstva mu je navdušeno zaploskal. Pravi, da ni hrvaških in bosanskih Srbov, ampak so vsi Srbi, kjer koli že živijo, ter da so Srbi zmeraj bili žrtve drugih narodov. »Kako je mogoče, da Bakir Izetbegović govori o antifašizmu, ko pa se ve, da je njegov oče Alija, med drugo svetovno vojno sodeloval v Handžar diviziji. In takrat so udejanjali projekt, da se eno tretjino Srbov pobije, drugo tretjino razseli in preostalo prekrsti,« je povedal Dodik, ki je prepričan, da morajo Srbi tudi zdaj braniti svojo svobodo, zaradi česar je bila Republika Srbska tudi ustvarjena in to je poimenoval zelo pomemben zgodovinski projekt. »BiH je skupnost, v katero so nas vrgli, a naš nacionalni cilj leta 1992 je bil neodvisna srbska država na tem območju,« je rekel Dodik in obelodanil, da je srbski narod med prvo in drugo svetovno vojno izgubil kar dva milijona ljudi.
Več kakor 2000 ljudi se je udeležilo današnje slovesnosti na Mrakovici. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
In kako danes živijo ljudje v Republiki Srbski? Mijo M. iz Prijedorja je povedal, da ne prejema nobenega nadomestila za udeležbo v nepotrebni vojni iz začetka 90. let prejšnjega stoletja, da iskreno sovraži Dodika, ker zgolj hujska siromašno ljudstvo, medtem ko sam živi v izobilju in se pripravlja na jesenske volitve z retoriko sovraštva. »Poglejte ga, na Kozaro se je danes pripeljal kar s svojim novim helikopterjem, ljudje pa nimajo za kruh. Sramota,« se je jezil sogovornik. »V naši republiki se zelo slabo živi, postali smo reveži. Povprečna plača delavca je 250 evrov,« pa je povedala Bosiljka B. iz Laktašev.
Zgodovina
Spomladi leta 1942 so partizani osvobodili območje od Save do planine Grmeč in Kozare, zaradi česar je nemški okupator s pomočjo ustašev in domobrancev ter Madžarov z več kakor 30.000 vojakov obkolil 3000 pripadnikov Druge krajiške partizanske vojske in več deset tisoč golorokega prebivalstva. Tistim, ki se iz sovražnikovega obroča v noči na 3. julij 1942. ni uspelo rešiti, jih je sovražnik zverinsko pobil. Približno 70.000 ljudi je nemški okupator odpeljal v delovna in koncentracijska taborišča, ustaši pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Jasenovac. Med žrtvami je bilo ogromno otrok. Film z naslovom Kozara so posneli leta 1962 in v tem prvem jugoslovanskem vojnem spektaklu so posamezne like upodobili igralci Bert Sotlar, Bata Živojinović, Milena Dravić, Ljubiša Samardžić in drugi.
