Minister za sosednjo državo
Navkljub vročemu poletju se retorika med Budimpešto in Kijevom ne ohlaja.
Odpri galerijo
Ruski predsednik Vladimir Putin z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom. FOTO: Laszlo Balogh/Reuters
Madžarska politika do Ukrajine je »destruktivna in provokativna«, se pritožujejo v Kijevu, v Budimpešti pa odgovarjajo, da Ukrajina ni naredila nobenega napredka v približevanju EU in Natu zaradi lastnih napak, ne pa zaradi Madžarske.
Spor med sosedama ni nov, zanetil pa ga je novi šolski zakon, ki ga je lani septembra podpisal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Z njim so ukrajinski zakonodajalci hoteli zlasti zmanjšati vpliv nekdaj prevladujočega jezika v državi, ruskega, a so povzročili tudi »kolateralno škodo« ostalim nacionalnim manjšinam, ki so jim okrnili pravico do poučevanja v maternem jeziku.
Čeprav je bilo slišati očitke tudi iz Poljske in Romunije, ki imata tudi svojo manjšino v Ukrajini, je zakon daleč največ kritike požel na Madžarskem. V Budimpešti so obljubili, da bodo blokirali vse evroatlantske težnje Ukrajine, dokler tega zakona ne bo spremenila. In doslej so to obljubo tudi držali.
A novega izbruha besedne vojne med Kijevom in Budimpešto tokrat ni povročila kaka podobna madžarska poteza, kakor je bil med nedavnim vrhom Nata njihov poskus, da bi čimbolj omejili pomembnost vzporednega srečanja severnoatlantskega partnerstva z Gruzijo in Ukrajino. Tokrat so v Kijevu plaz ogorčenja sprožile besede, ki jih je konec prejšnjega meseca v nastopu na Svobodni univerzi Tusványos izrekel madžarski premier Viktor Orbán.
Ukrajinci, ki jim Madžari otežujejo vstopanje v EU, se niso zgražali nad Orbánovo hvalnico ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki da mu bo uspelo spremeniti dosedanja mednarodna pravila igre, zmagati v merjenju moči s Kitajsko oziroma Evropo ter sedanji sistem multilateralnega dogovarjanja preoblikovati v globalno ureditev, ki bo temeljila le še na dvostranskih sporazumih. Oblasti v Kijevu je razkačil tisti del nastopa, v katerem je madžarski premier kritiziral neumno evropsko politiko do Rusije ter izražal razumevanje za geostrateške interese in bojazni Moskve, ki so se udejanili v priključitvi polotoka Krim in ruski pomoči upornikom v Donbasu. Po njegovih besedah je novo nastali neodvisni Ukrajini šlo čisto uredu, dokler je bila zadovoljna, da je na stičišču ruskih in zahodnih interesov.
A ko je Kijev ta status quo porušil, ko se je izrekel za vrednote zahodnega sveta, se igral z idejo o priključitvi Natu in Evropski uniji on hotel zgraditi sodobno Ukrajino, so prišli Rusi obranit svojo obrambno cono, je dodal predsednik madžarske vlade. Sam dof je nadvse skeptičen do ukrajinskega članstva tako v Natu kot EU, temveč vidi ukrajinsko gospodarstvo, ki se približuje »dolžniškemu suženjstvu« in nima nobene možnosti, da bi se priključilo zahodnemu svetu.
Odzivi v Kijevu so bili pričakovano burni. Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Vasil Bodnar je izjavil, da je v zadnjem času madžarska politika do Ukrajine »destruktivna in provokativna«. Zaradi Orbánovega govora so v Kijevu takoj poklicali na zunanje ministrstvo na zagovor vodjo tamkajšnje madžarske diplomatske misije Lászla Csabo Papa in mu zaradi nesprejemljivih stališč vlade v Budimpešti izročili protestno noto. V njej so zapisali, da je do Ukrajine sovražna nastrojenost madžarske vlade v nasprotju s politiko EU, izjave premiera pa da na žalost kažejo, da si je Madžarska namesto kooperacije raje izbrala konfrontacijo.
A v konfrontacijo se je spustil tudi Kijev, ki je v noti omenil tudi, da še vedno čaka uradno pojasnilo Budimpešte, kakšne so dejanske naloge posebnega »ministra«, ki je v madžarski vladi zadolžen za gospodarski razvoj Zakarpatja, regije v Ukrajini, kjer prebiva večina pripadnikov madžarske narodne manjšine. Če odgovora ne bodo dobili, bodo temu uradniku prepovedali vstop v Ukrajino, so zagrozili v Kijevu. Nekateri ukrajinski komentatorji so v obstoju takšnega ministrstva našli še en dokaz za ekspanizionistične težnje madžarskega »režima«, madžarski mediji pa so izbrskali, da takšen »ministrski« položaj obstaja že od leta 2015.
»Ukrajina vidi sovražnika v tistih, od katerih dobiva pomoč,« je bil kratek odziv na ukrajinsko zahtevo za pojasnilo o spornem ministru, ki ga je konec prejšnjega tedna izrekel Tamás Menczer z madžarskega zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah ni kriva Madžarska, temveč sama Ukrajina in njene lastne napake, da ni naredila nobenega napredka v približevanju EU in Natu. Poudaril je, da je prvi sovražni korak v medsebojnih odnosih naredila Ukrajina, ki je z zakonom narodnim manjšinam onemogočila poučevanje v svojem maternem jeziku. »Pričakujemo, da bo Ukrajina vrnila pravice naši narodni manjšini,« je dejal Menczer.
Spor med sosedama ni nov, zanetil pa ga je novi šolski zakon, ki ga je lani septembra podpisal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Z njim so ukrajinski zakonodajalci hoteli zlasti zmanjšati vpliv nekdaj prevladujočega jezika v državi, ruskega, a so povzročili tudi »kolateralno škodo« ostalim nacionalnim manjšinam, ki so jim okrnili pravico do poučevanja v maternem jeziku.
Čeprav je bilo slišati očitke tudi iz Poljske in Romunije, ki imata tudi svojo manjšino v Ukrajini, je zakon daleč največ kritike požel na Madžarskem. V Budimpešti so obljubili, da bodo blokirali vse evroatlantske težnje Ukrajine, dokler tega zakona ne bo spremenila. In doslej so to obljubo tudi držali.
A novega izbruha besedne vojne med Kijevom in Budimpešto tokrat ni povročila kaka podobna madžarska poteza, kakor je bil med nedavnim vrhom Nata njihov poskus, da bi čimbolj omejili pomembnost vzporednega srečanja severnoatlantskega partnerstva z Gruzijo in Ukrajino. Tokrat so v Kijevu plaz ogorčenja sprožile besede, ki jih je konec prejšnjega meseca v nastopu na Svobodni univerzi Tusványos izrekel madžarski premier Viktor Orbán.
Oblasti v Kijevu je razkačil nastop Viktorja Orbana. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Orbanova naklonjenost Moskvi
Ukrajinci, ki jim Madžari otežujejo vstopanje v EU, se niso zgražali nad Orbánovo hvalnico ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki da mu bo uspelo spremeniti dosedanja mednarodna pravila igre, zmagati v merjenju moči s Kitajsko oziroma Evropo ter sedanji sistem multilateralnega dogovarjanja preoblikovati v globalno ureditev, ki bo temeljila le še na dvostranskih sporazumih. Oblasti v Kijevu je razkačil tisti del nastopa, v katerem je madžarski premier kritiziral neumno evropsko politiko do Rusije ter izražal razumevanje za geostrateške interese in bojazni Moskve, ki so se udejanili v priključitvi polotoka Krim in ruski pomoči upornikom v Donbasu. Po njegovih besedah je novo nastali neodvisni Ukrajini šlo čisto uredu, dokler je bila zadovoljna, da je na stičišču ruskih in zahodnih interesov.
A ko je Kijev ta status quo porušil, ko se je izrekel za vrednote zahodnega sveta, se igral z idejo o priključitvi Natu in Evropski uniji on hotel zgraditi sodobno Ukrajino, so prišli Rusi obranit svojo obrambno cono, je dodal predsednik madžarske vlade. Sam dof je nadvse skeptičen do ukrajinskega članstva tako v Natu kot EU, temveč vidi ukrajinsko gospodarstvo, ki se približuje »dolžniškemu suženjstvu« in nima nobene možnosti, da bi se priključilo zahodnemu svetu.
Odzivi v Kijevu so bili pričakovano burni. Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Vasil Bodnar je izjavil, da je v zadnjem času madžarska politika do Ukrajine »destruktivna in provokativna«. Zaradi Orbánovega govora so v Kijevu takoj poklicali na zunanje ministrstvo na zagovor vodjo tamkajšnje madžarske diplomatske misije Lászla Csabo Papa in mu zaradi nesprejemljivih stališč vlade v Budimpešti izročili protestno noto. V njej so zapisali, da je do Ukrajine sovražna nastrojenost madžarske vlade v nasprotju s politiko EU, izjave premiera pa da na žalost kažejo, da si je Madžarska namesto kooperacije raje izbrala konfrontacijo.
Navkljub vročemu poletju se retorika med Budimpešto in Kijevom ne ohlaja. FOTO: Attila Kisbenedek/Afp
Ekspanzionistične težnje
A v konfrontacijo se je spustil tudi Kijev, ki je v noti omenil tudi, da še vedno čaka uradno pojasnilo Budimpešte, kakšne so dejanske naloge posebnega »ministra«, ki je v madžarski vladi zadolžen za gospodarski razvoj Zakarpatja, regije v Ukrajini, kjer prebiva večina pripadnikov madžarske narodne manjšine. Če odgovora ne bodo dobili, bodo temu uradniku prepovedali vstop v Ukrajino, so zagrozili v Kijevu. Nekateri ukrajinski komentatorji so v obstoju takšnega ministrstva našli še en dokaz za ekspanizionistične težnje madžarskega »režima«, madžarski mediji pa so izbrskali, da takšen »ministrski« položaj obstaja že od leta 2015.
»Ukrajina vidi sovražnika v tistih, od katerih dobiva pomoč,« je bil kratek odziv na ukrajinsko zahtevo za pojasnilo o spornem ministru, ki ga je konec prejšnjega tedna izrekel Tamás Menczer z madžarskega zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah ni kriva Madžarska, temveč sama Ukrajina in njene lastne napake, da ni naredila nobenega napredka v približevanju EU in Natu. Poudaril je, da je prvi sovražni korak v medsebojnih odnosih naredila Ukrajina, ki je z zakonom narodnim manjšinam onemogočila poučevanje v svojem maternem jeziku. »Pričakujemo, da bo Ukrajina vrnila pravice naši narodni manjšini,« je dejal Menczer.
