Mlačen poziv k enotnosti ob zahtevi za zid

Predsednik je nagovor kongresa izrabil predvsem za krepitev podpore med republikanskimi kongresniki, omajanimi ob nedavni ustavitvi dela vlade.

Objavljeno
06. februar 2019 07.55
Posodobljeno
06. februar 2019 08.39
Vodja demokratske večine v spodnjem domu Nancy Pelosi je ves čas mirila svoje kongresnike, medtem ko je podpredsednik Mike Pence kot uradni vodja senata skoraj neopazno spremljal nastop Donalda Trumpa. FOTO Reuters
New York – Napovedi o predsednikovem govoru so bile zelo različne – nekateri so menili, da bo spravljiv, drugi, da bo ostro napadal. Donald Trump je zvečer po ameriškem času postregel z obojim. Med spravljiv začetek in konec s pozivi o sodelovanju je vložil svoje običajno strašenje pred priseljenci – kot opomin, da se čez dober teden znova začenja boj za njegov zid.

»To bo pametna, strateška jeklena pregrada, skozi katero se bo videlo, ne pa le betonski zid. Preprosto rečeno, zid deluje in zidovi rešujejo življenja,« se je slišalo z govornice kongresa. Toda ko so republikanci navdušeno ploskali, so demokrati srepo zrli vanj. Muslimanska poslanka Ilhan Omar iz Minnesote je zakopala glavo med roke, njeni kolegi so se jezno spogledovali, predsednica spodnjega doma Nancy Pelosi pa je z dvignjeno dlanjo preprečevala, da se ogorčenje ni sprevrglo v glasno negodovanje. Predsednik je ubiral običajne tone o drogah in divjaških tolpah, češ da je oboje posledica nedovoljenega priseljevanja. Toda tokrat ni grozil z uvedbo izrednih razmer na južni meji, pozivi o »sodelovanju, sporazumevanju in dogovoru« pri pogajanjih o obmejni varnosti pa so morda nakazali, da v Beli hiši iščejo rešitev, kako se izvleči iz razprave o zidu, ne da bi s popuščanjem razjezili svojo konservativno volilno bazo.
 

Malo podrobnosti


V 82 minutah (šest minut manj od rekorda Billa Clintona) je Trump ubiral nekoliko manj temačne tone, kot smo jih od njega sicer vajeni. Nastop je bil bled, kot vedno, ko govore nespretno prebira s teleprompterjev, a ga je presekalo nekaj spontanih trenutkov. V belo oblečene (na ta način so se poklonile gibanju za pravice žensk) poslanke demokratske stranke so navdušeno vstale, ko je predsednik omenil, da mineva sto let od uvedbe volilne pravice za ženske in da je zdaj več žensk v kongresu kot kdaj prej. Še pred tem so pomenljivo ploskale, ko je dejal, da so ženske dobile večino delovnih novih mest, saj so bile novoizvoljene poslanke na čelu demokratskega prevzema večine v spodnjem domu. »To ni bilo pričakovano,« je z nasmehom dejal tudi Trump, kar je bil zanimiv trenutek za predsednika, ki je nenehno deležen obtožb o šovinizmu, da je podkupoval domnevne ljubice za njihov molk in da je bil ponižujoč pri opisovanju svojega spolnega nadlegovanja.

image
Demokratske poslanke so navdušeno pozdravile ugtovitev, da je v sedanjem sklicu kongresa doslej največ žensk. FOTO Reuters
To je bil tudi redek trenutek, da so demokrati navdušeno ploskali Trumpovim besedam, precej več je bilo vzdihov in zavijanja z očmi. Denimo ob trditvah, da bodo preiskave delovanja vlade, ki jih napovedujejo številni poslanski odbori z demokratsko večino, ogrozili ameriško gospodarstvo. »V ZDA se dogaja gospodarski čudež, vse, kar ga lahko ustavi, so nespametne vojne, politika ali pa smešne strankarske preiskave,« je dejal. Tudi njegovo hvaljenje z gospodarskimi dosežki – najnižja nezaposlenost v zadnjih petih desetletjih in rast delovnih mest v proizvodnji – je bilo zavito v zavajajoče podatke, denimo o tem, da je zaposlenih največ prebivalcev v zgodovini ZDA. Kar je res ob skoraj vsakem predsedniku, saj se nenehno povečuje število ljudi, delež zaposlenih glede na celotno prebivalstvo pa še vedno ni dosegel ravni izpred velike krize. Prav tako ni predstavil novih pobud, kako okrepiti gospodarsko rast, ko ta počasi izgublja zagon.
 

Srečanje v Vietnamu


Tudi na drugih področjih je bil zelo skop s podrobnostmi o prihodnjih politikah (napovedal je izkoreninjenje okužb z virusom HIV in boj proti raku otrok). Eno največjih razkritij večera je bil datum srečanja s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, v roke naj bi si znova segla 27. in 28. februarja v Vietnamu. Pri tem mu je ušlo, da je le on razlog, da ZDA niso v vojni s Severno Korejo. Zunanji politiki je namenil precejšnji del govora, med drugim je napovedal možnost trgovinskega dogovora s Kitajsko, če se bo Peking pripravljen lotiti »resničnih strukturnih sprememb«. Pozdravil je mirovna pogajanja med ZDA in afganistanskimi talibi, doseženi sporazum pa bi pomenil, da bodo ameriški vojaki po 17 letih nenehne vojne zapustili državo. Ponovil je tudi namero o umiku iz Sirije, čeprav je poveljnik generalštaba general Joseph Votel nekaj ur prej opozoril, da bi to najverjetneje pomenilo ponoven vzpon skrajnežev Islamske države. »Velike države ne bijejo brezkončnih vojn,« je dejal Trump, a to med republikanci ni sprožilo vnetega odobravanja, saj si je stranka pri zunanji politiki precej navzkriž s svojim predsednikom.

image
Predsednik je večino časa nagovarjal predvsem republikanske kongresnike. FOTO Reuters
Dogajanje v Venezueli, kjer ZDA poskušajo doseči zamenjavo režima predsednika Nicolasa Madura, je izrabil za švrkanje po levem krilu demokratov. »Vznemirjajo nas novi pozivi po uvedbi socializma v naši državi,« je dejal in se obrnil proti klopem z demokratskimi kongresniki, medtem pa je kamera poiskala precej stoičnega senatorja Bernieja Sandersa, samooklicanega demokratičnega socialista. »Amerika ne bo nikoli socialistična država!« je bil odločen predsednik, medtem ko so kongresniki desnice začeli navdušeno skandirati »ZDA, ZDA«. Trump je ponudil tudi nekaj možnosti za medstrankarske sporazume, podobno kot so decembra sprejeli reformo kazenske politike. Znižanje cen zdravil na recept ali pa tisoč milijard vredna obnova ameriških cest, mostov in druge infrastrukture imata podporo na obeh političnih polih, toda veliko vprašanje je, ali bosta stranki v pripravah na volitve 2020 pripravljeni drugi strani ponuditi karkoli, kar bi se lahko zdelo političen uspeh.


Odgovor demokratov


Demokratski odgovor je prišel v množini, osrednje mesto je pripadlo Stacey Abrams, ki je kljub novembrskemu porazu v tekmi za guvernerko Virginije veljala za vzhajajočo zvezdo stranke. V ostrem odzivu je opozorila, da so Trump in republikanci med rekordno dolgo ustavitvijo dela zvezne vlade za talce vzeli zvezne uslužbence, in pri tem poudarila, da »Ameriko delajo močnejšo priseljenci, ne zidovi«. Njeno grajanje napadov desnice na politiko priseljevanja, volilno pravico in zdravstveno reformo pa je že nakazalo bojne črte v poldrugem letu do predsedniških volitev 2020. Podobno odločna sta bila tudi senator Sanders, ki je nastopil na družbenih medijih, in pravosodni minister Kalifornije Xavier Becerra, ki je Američane nagovoril v španščini.