Mladi in abstinenti proti velesilam in vplivnim sosedom
Volitve v Bosni in Hercegovini: Vmešavanje iz tujine in strah pred volilnimi prevarami topijo pričakovano volilno udeležbo
Odpri galerijo
V nedeljo bo 3,3 milijona volivcev v Bosni in Hercegovini imelo že osmič možnost izvoliti si oblast po svoji meri. Foto: Dado Ruvic/Reuters
V nedeljo bo 3,3 milijona volivcev v Bosni in Hercegovini imelo že osmič možnost izvoliti si oblast po svoji meri. Toda udeležba na osmih splošnih volitvah v BiH utegne biti manjša od 50 odstotkov, najnižja v novejši zgodovini, kaže zadnja raziskava pričakovane volilne udeležbe, ki jo je izvedla podružnica Valicona v BiH.
Vztrajno padanje volilne udeležbe je trend, ki ga BiH deli z drugimi državami nekdanje Jugoslavije in z nekaterimi državami nekdanjega Varšavskega pakta. To je en od redkih trendov, ki eno od najrevnejših držav Evrope postavlja ob bok sicer bolje stoječim državam v regiji. Kot so napovedali v Valiconu, utegne udeležba na nedeljskih splošnih volitvah prvič v zadnjega četrt stoletja zdrsniti pod 50 odstotkov. Zaradi negotovosti glede udeležbe volivcev levega pola pesimistični scenarij napoveduje celo udeležbo bližje 40 odstotkom.
Nove politične stranke z novimi zamislimi doslej niso uspevale pritegniti večjega deleža volivcev na volišča, čeprav v predvolilnih anketah ljudje v BiH ne skrivajo, da so starih in uveljavljenih političnih obrazov siti. Če temu dodamo slabo organizirano sodelovanje med sorodnimi strankami in odsotnost jasnega favorita, so razlogi za napovedano razmeroma visoko volilno abstinenco bolj kot ne na dlani
Velik razlog, da državljani BiH ne hodijo na volitve leži v splošnem nezaupanju v državne ustanove, ki se preslikava tudi na odnos vlagateljev do te države. Pomanjkljiv oziroma neiskren boj proti kriminalu in korupciji, ki bi vsaj del tega zaupanja povrnil, v ljubljanskem inštitutu za balkanske in bližnjevzhodne študije Ifimes poimenujejo slikovito kot »fenomen politizacija kriminala in kriminalizacija politike«.
Banjalučan Davor Dragičević, oče mladeniča Davida, ki je bil pred meseci ubit v nepojasnjenih okoliščinah, je simbol boja malega človeka proti režimu, ki mu nihče ne more nič. Dragičević resnico o smrti svojega sina od oblasti terja tako, da že mesece vztraja na osrednjem trgu v Banjaluki. Gibanje okoli Dragičevića očitno resno jezi dolgoletnega predsednika Republike srbske, srbske entitete BiH, Milorada Dodika. Ta je nedavno Dragičeviću javno zažugal, da ga osmega (torej dan po volitvah) ne bo več na trgu, Dragičević pa je za jutri sklical veliko zborovanje na prav tem trgu, s katerega ga prvi alfa samec srbnske entitete skuša spoditi.
Dragičević je okoli sebe zbral veliko mladih, prav mladi, ki predstavljajo petino volivcev, in abstinenti, ki jih je zagotovo polovica, so tisti, ki bi z množično udeležbo lahko odločili potek volitev v BiH, ocenjujejo v inštitutu Ifimes. Dosedanji oblastniki, ki prihajajo večinoma iz nacionalističnih strank, svojim državljanom nimajo kaj pokazati. Tej globoko razklani in administrativno močno zapleteni državi so dokazali le, da zmorejo državo, polno energentov, lesa in vode potisniti na položaj najrevnejše države na celini.
Vztrajno padanje volilne udeležbe je trend, ki ga BiH deli z drugimi državami nekdanje Jugoslavije in z nekaterimi državami nekdanjega Varšavskega pakta. To je en od redkih trendov, ki eno od najrevnejših držav Evrope postavlja ob bok sicer bolje stoječim državam v regiji. Kot so napovedali v Valiconu, utegne udeležba na nedeljskih splošnih volitvah prvič v zadnjega četrt stoletja zdrsniti pod 50 odstotkov. Zaradi negotovosti glede udeležbe volivcev levega pola pesimistični scenarij napoveduje celo udeležbo bližje 40 odstotkom.
Novi obrazi težko prodrejo, starih so siti
Nove politične stranke z novimi zamislimi doslej niso uspevale pritegniti večjega deleža volivcev na volišča, čeprav v predvolilnih anketah ljudje v BiH ne skrivajo, da so starih in uveljavljenih političnih obrazov siti. Če temu dodamo slabo organizirano sodelovanje med sorodnimi strankami in odsotnost jasnega favorita, so razlogi za napovedano razmeroma visoko volilno abstinenco bolj kot ne na dlani
Preberite še:
Fantomski stoletniki in pokojniki ogrožajo demokracijo
Politikom vstop prepovedan: Dovolj nam je! Vsi so enaki, borijo se za stolčke
Fantomski stoletniki in pokojniki ogrožajo demokracijo
Politikom vstop prepovedan: Dovolj nam je! Vsi so enaki, borijo se za stolčke
Običajni ljudje proti silakom
Velik razlog, da državljani BiH ne hodijo na volitve leži v splošnem nezaupanju v državne ustanove, ki se preslikava tudi na odnos vlagateljev do te države. Pomanjkljiv oziroma neiskren boj proti kriminalu in korupciji, ki bi vsaj del tega zaupanja povrnil, v ljubljanskem inštitutu za balkanske in bližnjevzhodne študije Ifimes poimenujejo slikovito kot »fenomen politizacija kriminala in kriminalizacija politike«.
Banjalučan Davor Dragičević, oče mladeniča Davida, ki je bil pred meseci ubit v nepojasnjenih okoliščinah, je simbol boja malega človeka proti režimu, ki mu nihče ne more nič. Dragičević resnico o smrti svojega sina od oblasti terja tako, da že mesece vztraja na osrednjem trgu v Banjaluki. Gibanje okoli Dragičevića očitno resno jezi dolgoletnega predsednika Republike srbske, srbske entitete BiH, Milorada Dodika. Ta je nedavno Dragičeviću javno zažugal, da ga osmega (torej dan po volitvah) ne bo več na trgu, Dragičević pa je za jutri sklical veliko zborovanje na prav tem trgu, s katerega ga prvi alfa samec srbnske entitete skuša spoditi.
Lahko mladi in odsotni kaj spremenijo?
Dragičević je okoli sebe zbral veliko mladih, prav mladi, ki predstavljajo petino volivcev, in abstinenti, ki jih je zagotovo polovica, so tisti, ki bi z množično udeležbo lahko odločili potek volitev v BiH, ocenjujejo v inštitutu Ifimes. Dosedanji oblastniki, ki prihajajo večinoma iz nacionalističnih strank, svojim državljanom nimajo kaj pokazati. Tej globoko razklani in administrativno močno zapleteni državi so dokazali le, da zmorejo državo, polno energentov, lesa in vode potisniti na položaj najrevnejše države na celini.
