Mladi in starejši, moški in ženske, starši in otroci se učijo preživetja v vojni

Poljska vstopa v eno najobsežnejših faz krepitve nacionalne varnosti po koncu hladne vojne. Vlada hkrati vlaga v sodobne vojaške zmogljivosti, utrjuje vzhodne meje in v obrambo sistematično vključuje civilno prebivalstvo. Povod za pospešene priprave so vojna v Ukrajini, vse pogostejše hibridne grožnje ter neposredni varnostni incidenti na poljskem ozemlju.

Po vdoru več ruskih brezpilotnikov v poljski zračni prostor letos jeseni je Varšava pospešila načrte za izgradnjo novega protidronskega obrambnega sistema ob vzhodnih mejah.

Novi sistem bo nadgrajen na obstoječo obrambno infrastrukturo, zgrajeno pred desetletjem, in bo večplasten. Vključeval bo kombinacijo strojnic, topniških sistemov, raket, senzorjev ter tehnologij za motenje brezpilotnikov. Del opreme bo namenjen izključno vojnim razmeram.

Projekt, ocenjen na več kot dve milijardi evrov, bo večinoma financiran iz evropskih sredstev v okviru obrambnega posojilnega programa SAFE, del pa iz državnega proračuna.

Program Treniraj z vojsko poteka na vojaških bazah po vsej državi in vključuje rokovanje z osebnim orožjem, prvo pomoč v bojnih razmerah, uporabo plinskih mask, orientacijo, preživetvene veščine ter ravnanje ob zračnih napadih. FOTO: Reuters

Vzporedno Poljska gradi t. i. vzhodni ščit, obrambni sistem vzdolž meje z Belorusijo in rusko enklavo Kaliningrad. Ta vključuje fizične utrdbe, jarke, logistična središča v obmejnih občinah ter tehnološke rešitve za nadzor in zgodnje opozarjanje. V vsaki obmejni občini naj bi bila vzpostavljena skladišča z opremo za hitro zaporo meje.

Najvišja obrambna poraba v Natu

Poljska bo letos za obrambo namenila skoraj pet odstotkov BDP, kar je največ med državami Nata. Osnutek proračuna za prihodnje leto predvideva 4,8 odstotka BDP za obrambo.

Država intenzivno kupuje novo vojaško opremo, letala, ladje, topništvo in raketne sisteme, predvsem od ZDA, Južne Koreje in evropskih partnerjev. Premier Donald Tusk je poudaril, da je cilj Varšave zgraditi »najmočnejšo vojsko v regiji«.

Oborožene sile trenutno štejejo približno 216.000 pripadnikov, vlada pa želi to število povečati na 500.000, vključno z rezervisti. To bi Poljski zagotovilo drugo največjo vojsko v Natu, takoj za Združenimi državami.

FOTO: Reuters

Ob vojaških naložbah se Poljska sistematično pripravlja tudi na ravni družbe. Poseben program »Treniraj z vojsko« omogoča civilistom osnovno vojaško in krizno usposabljanje, rokovanje z orožjem, prvo pomoč, uporabo plinskih mask, preživetvene veščine in ravnanje v primeru napada.

Program je močno prezaseden, obrambno ministrstvo pa načrtuje njegovo razširitev. Cilj je, da bi do leta 2027 usposobili 400.000 državljanov, dolgoročno pa naj bi vojaško usposabljanje prejeli vsi odrasli moški. V program so vključeni vsi – od šolarjev do upokojencev.

Obrambni minister Wladislav Kosiniak-Kamysz je ob zagonu programa dejal, da Poljska živi v »najbolj nevarnih časih po drugi svetovni vojni« in da mora imeti vsak državljan osnovno znanje za ravnanje v kriznih razmerah.

Zaklonišča in zaščita prebivalstva

Poleg usposabljanja vlada spreminja tudi gradbeno zakonodajo, v skladu s to morajo imeti nove stavbe zaklonišča, država pa je začela program obnove zapuščenih in dotrajanih zaklonišč iz prejšnjih desetletij.

FOTO: Afp

Raste tudi zasebno povpraševanje po zaščitni infrastrukturi. Podjetja, ki izdelujejo zaklonišča, poročajo o večkratnem povečanju zanimanja, zlasti po političnih signalih o morebitnem zmanjšanju ameriške vojaške prisotnosti v Evropi.

Poljsko varnostno razmišljanje močno zaznamuje zgodovinska izkušnja ruskih invazij in povojne sovjetske nadvlade, ki ga spodbujajo še vdori brezpilotnikov, sabotaže, požigi in nedavni napad na železniško infrastrukturo, za katere oblasti odgovornost pripisujejo ruskim obveščevalnim strukturam.

Po ocenah vojaških poveljnikov Poljski v prihodnje ne grozi klasična invazija s tanki, temveč predvsem hibridno delovanje s sabotažami, kibernetskimi napadi in destabilizacijo z izkoriščanjem migracijskih tokov.

FOTO: Reuters

Javnomnenjske ankete kažejo, da je poljska družba glede osebne pripravljenosti na vojno precej razdeljena. Po različnih raziskavah bi se v primeru oboroženega napada med približno 10 in 25 odstotki odraslih Poljakov vojski pridružilo prostovoljno, dodatnih okoli 20 odstotkov pa bi počakalo na morebitno mobilizacijo. Hkrati ankete kažejo, da bi se okoli tretjina prebivalcev raje umaknila ali zapustila državo, zlasti med mlajšimi odraslimi, kjer nepripravljenost za vojaško sodelovanje presega polovico vprašanih. Kljub temu večina Poljakov podpira povečanje obrambnih izdatkov, krepitev vojske in utrjevanje meja, kar kaže na visoko zaupanje v sistemske varnostne ukrepe države, a precej manjšo pripravljenost na osebno vojaško udejstvovanje.