Mladi niso izkoristili priložnosti za spremembe

Dve tretjini mladih, ki bežijo iz Makedonije, vidi prihodnost v EU, ZDA in Avstraliji.
Objavljeno
11. oktober 2018 07.00
Posodobljeno
11. oktober 2018 09.35
Izseljevanje mladih ni trend le v Makedoniji, temveč tudi v širši regiji. FOTO: Reuters
Skopje – Po podatkih Svetovne banke je v Makedoniji polovica mladih brezposelnih, kar jo v regiji uvršča na vrh. Čeprav verodostojnih podatkov ni, naj bi se v zadnjih letih izselilo iz države približno pol milijona ljudi.

Metodija Stojčeski, vodja nevladne organizacije Mladinska zveza Kruševo, je ocenil, da so mladi refleksija družbe in da so tako kot starejši odgovorni za trenutno stanje, a v nasprotju z njimi nočejo sodelovati v družbenih procesih, ker bi radi odšli v tujino – ne glede na stopnjo izobrazbe. Raziskava sklada Friedricha Eberta je pokazala, da dve tretjini mladih vidi prihodnost v EU, ZDA ali Avstraliji. Tisti, ki bi ostali v Makedoniji, bi se najraje zaposlili v javnem sektorju. Da bi uresničili ambicije, se prilizujejo politični eliti.


Uradnih številk ni


Nihče nima natančnega podatka o tem, koliko državljanov se je izselilo. V državi od leta 2002 ni bilo popisa prebivalstva, prav tako ni mehanizma, ki bi spremljal ta pojav. Po podatkih nemškega notranjega ministrstva je leta 2016 v Nemčiji prijavilo stalno bivališče 12.112 državljanov Makedonije, medtem ko makedonsko notranje ministrstvo razpolaga s podatkom, da se je v Nemčijo izselilo 767 državljanov.



Za izseljevanje mladih je kriv zlasti neučinkovit izobraževalni sistem. Mladi hočejo pridobiti diplome tujih univerz. Poleg tega se po končani univerzi soočajo z nezaposlenostjo, problem sta tudi šibka demokracija in prisotnost politike v vseh družbenih segmentih.

Mladi so bili leta 2014 v prvih vrstah uličnih protestnikov, ki so zahtevali spremembe deviantnih družbenih pojavov. Po njihovi oceni je bilo vse zaman, ker reforme zamujajo in ker je oblast naredila premalo, da bi šle v pravo smer.


Stabilnost in vizija prihodnosti


Predsednik nacionalne mladinske zveze v Makedoniji Blažen Maleski je poudaril, da mladi na referendumu o spremembi imena države pred dnevi niso izkoristili priložnosti, da bi prispevali k spremembam. Ključni problem vidi v brezperspektivnosti in nezaupanju v državne institucije in politične stranke. Med mladimi ni soglasja o tem, kaj bi bilo treba narediti. Posledica je izseljevanje mladih, ki se lahko brez težav informirajo o pogojih, ki jih nudijo druge države. Po mnenju Maleskega imajo oblast in stranke po spodletelem referendumu novo priložnost, da probleme mladih in vseh državljanov vzamejo resno, namesto da nadaljujejo drobne politične igre, kot zadnjih 27 let.

Izseljevanje mladih ni trend le v Makedoniji, temveč tudi v širši regiji. Ker ga globalno ni mogoče ustaviti, je poudaril Stojčeski, lahko govorimo le o njegovem upočasnjevanju. Da bi se vrnil vsaj del izseljencev, morajo v Makedoniji videti perspektivo, ki bi jo omogočila njena integracija v EU in Nato. Maleski je prepričan, da na dolgi rok samo evroatlantske povezave nudijo stabilnost.

  • Tri četrtine mladih v Makedoniji podpira članstvo v EU.
  • V zadnjih letih naj bi se izselilo iz države pol milijona ljudi.
  • Glavne težave so neučinkovit izobraževalni sistem, brezposelnost in šibka demokracija.


Sogovornika se zavedata, da se z vstopom Makedonije v EU in Nato ne bosta cedila le med in mleko. Stojčeski pričakuje zajezitev razuzdane politične elite in vzpostavitev standardov za razvoj moderne družbe, Maleski pa stabilnost in vizijo za prihodnost, ki je v Makedoniji ne vidijo in ne morejo projektirati.

V Makedoniji 75 odstotkov mladih podpira članstvo v EU, druga zgodba je njihov odnos do nekaterih evropskih politikov. Ker določeni politiki spreminjajo svoj odnos do makedonskega nacionalnega vprašanja, je med mladimi prisotna skepsa, ki se še ne nanaša na EU. Navsezadnje se tja izseljujejo, je poudaril Maleski. V tem kontekstu je Stojčeski dodal, da njihovi mladi rojaki v EU, ki so pod vplivom nacionalističnih gibanj v Makedoniji, iz tujine nagovarjajo k ustavitvi evroatlantskih integracij. Diaspora poziva na boj za ohranitev nacionalne identitete, ki da jo hoče Evropa, v kateri živijo, vzeti makedonskemu narodu.