Mnogi, ki iščejo hrano pri ameriško-izraelski fundaciji GHF, izginejo

GHF zatrjuje, da na mestih pod njenim nadzorom ni dokazov o prisilnih izginotjih. Izrael tudi nad ultraortodoksne Jude, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko.

Galerija

Palestinski deček čaka na hrano. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

STA

28. 8. 2025 | 17:33

6:06

A+A-

Strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice so danes izrazili zaskrbljenost zaradi poročil o prisilnih izginotjih stradajočih Palestincev, ki so iskali hrano na mestih za razdeljevanje pomoči pod okriljem Humanitarne fundacije za Gazo (GHF). Vodja Svetovnega programa za hrano Cindy McCain pa je opozorila, da je Gaza na robu zloma.

Kot je v skupni izjavi danes sporočilo sedem neodvisnih strokovnjakov, so prejeli poročila, da je več posameznikov, vključno z otrokom, izginilo, potem ko so se odpravili na mesta za razdeljevanje pomoči v Rafi na jugu Gaze, ki jih upravlja ameriško-izraelska fundacija GHF, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dodali so, da je bila izraelska vojska »neposredno vpletena v prisilna izginotja ljudi, ki iščejo pomoč«. »Uporaba hrane kot orodja za izvajanje ciljno usmerjenih in množičnih izginotij se mora zdaj končati,« so še zapisali v izjavi, ki sta jo ob petih članih delovne skupine ZN za prisilna izginotja podpisala še posebna poročevalka ZN za pravice na palestinskih ozemljih Francesca Albanese in poročevalec za pravico do hrane Michael Fakhri.

Strokovnjaki so tudi opozorili, da mesta za razdeljevanje pomoči predstavljajo dodatno tveganje za obupane posameznike, da bodo »prisilno izginili«. Izraelske oblasti so pozvali, naj »ustavijo gnusen zločin proti že tako ranljivemu prebivalstvu«.

V napadu na šolski kompleks v Gazi najmanj deset mrtvih

GHF pa je v odzivu danes sporočila, da na mestih pod njenim nadzorom ni dokazov o prisilnih izginotjih. »Delujemo na vojnem območju, kjer obstajajo resne obtožbe proti vsem stranem, ki delujejo zunaj naših lokacij. Vendar znotraj objektov GHF ni dokazov o prisilnih izginotjih,« je fundacija sporočila v izjavi za AFP.

ZN so prejšnji teden na območju mesta Gaze razglasili lakoto in za to okrivili sistematično oviranje humanitarnih dostav s strani Izraela. Ta je med marcem in majem uvedel popolno blokado palestinske enklave, pri čemer je palestinsko islamistično gibanje Hamas obtožil plenjenja humanitarne pomoči.

Palestinski premier Mohamed Mustafa. FOTO: Mohamed Abd El Ghany/Reuters

Izvršna direktorica Svetovnega programa za hrano (WFP) pri ZN Cindy McCain pa je danes opozorila, da je Gaza, ki jo je prizadela lakota, na robu zloma, in pozvala k nujni oživitvi njihove mreže 200 točk za razdeljevanje hrane, skupnih kuhinj in pekarn. »Gaza je na robu zloma. Obup narašča, in to sem videla na lastne oči,« je McCain dejala po obisku Gaze.

McCain je po poročanju AFP obiskala Han Junis in Deir el Balah, kjer si je ogledala kliniko, v kateri zdravijo hudo podhranjene otroke, in se srečala z razseljenimi materami, ki se po njenih besedah vsak dan trudijo najti hrano.

»Potrebujemo premirje,« je še dejala McCain, ki se je sestala z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi pozvala k povečanju dostave pomoči, v Ramali pa tudi s palestinskim premierjem Mohamedom Mustafo.

Izraelska vojska je medtem napovedala, da bo odprla dva nova centra za razdeljevanje humanitarne pomoči v Gazi. Centra na jugu enklave, ki ju bo upravljala GHF, naj bi bila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dokončana v prihodnjih dneh.

Izrael nad ultraortodoksne Jude, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko

Izraelska vojska po poročanju medijev v Izraelu načrtuje aretacije ultraortodoksnih hasidskih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko. Aretirali bi jih lahko med tradicionalnim romanjem v Ukrajino ob judovskem novem letu, zaradi česar verski voditelji tega gibanja svarijo pripadnike, naj razmislijo o odhodu iz države.

Aretirali bi jih lahko na letališčih in drugih izstopnih točkah, ko bodo zapustili državo zaradi tradicionalnega romanja v Ukrajino ob judovskem novem letu oz. prazniku Roš hašana, ki ga letos praznujejo med 22. in 24. septembrom. Več deset tisoč hasidskih Judov se ob tej priložnosti vsako leto odpravi v mesto Uman v osrednjem delu Ukrajine, kjer je pokopan rabin Nahman, ustanovitelj hasidskega judovskega gibanja Breslov.

Voditelji gibanja Breslov v Izraelu po poročanju portala Ynet svarijo, naj se njegovi pripadniki letos izognejo romanju, če zanje velja poziv za vpoklic. Rabini naj bi se bali, da bi se mladi ultraortodoksni Judje v primeru aretacije strinjali z vpoklicem, da bi se izognili zaporni kazni.

Predlog uredbe, po kateri bi morali vojaški rok služiti tudi najkonzervativnejši ortodoksni oz. haredski Judi, ki jim je bilo to doslej prihranjeno, v Izraelu sicer v zadnjem času povzroča polemike in politične delitve. Stranki ortodoksnih Judov Šas in UTJ zaradi predloga že več mesecev grozita z izstopom iz skrajno desne vladne koalicije premierja Benjamina Netanjahuja, kar bi praktično povzročilo njen razpad.

Primerne starosti za vpoklic v vojsko je okrog 80.000 haredskih Judov, medtem ko se izraelska vojska ob krepitvi ofenzive v Gazi sooča s pomanjkanjem vojakov.

Haredski voditelji so svojim privržencem naročili, naj se izogibajo pozivom za vpoklic v vojsko, ki jih prikazujejo kot grožnjo njihovemu načinu življenja, in si prizadevajo za zakonsko uzakonitev izjeme pri služenju vojaškega roka. Romanje v Uman v septembru je zato zanje vse pomembnejše vprašanje, za potrebe potovanja prek Moldavije pa naj bi si želeli zagotoviti tudi približno tri milijone ameriških dolarjev iz proračunskih sredstev.