Množično slovo od Ibrahima Rugove

Pogreba predsednika Kosova Ibrahima Rugove se je udeležila stotisočglava množica. Poslušajte poročilo našega posebnega poročevalca.

Objavljeno
26. januar 2006 20.16
Boris Tadić
Priština/Od našega dopisnika – Ob Spominskem grobišču v prištinskem naselju Velanija so ob 15. uri pokopali predsednika Kosova Ibrahima Rugovo, ki je umrl v soboto za posledicami pljučnega raka. Pogrebne slovesnosti, ki so minile brez verskega obreda in ki se jih je udeležil tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek, je sklenila garda kosovskega zaščitnega korpusa z izstrelitvijo častne salve ob zadnjem počivališču Rugove.

Na pogrebu 100 tisoč ljudi

Pogrebna slovesnost se je začela ob 13. uri v športni dvorani Prvi oktober v Prištini, kjer so navzoče nagovorili vodja misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Soeren Jessen-Petersen, predsednik kosovske skupščine Nexhat Daci, premier Bajram Kosumi, predstavnik stranke Rugove LDK in eden od članov družine pokojnika. Tu so se od pokojnina poslovili predstavniki mednarodne skupnosti in kosovskih oblasti.

V pogrebni povorki, na čelu katere je bilo vozilo s krsto s posmrtnimi ostanki Rugove, je bilo po prevladujočih ocenah približno 100.000 ljudi iz vseh krajev Kosova. Krsta je bila sicer od ponedeljka do danes zjutraj na odru v poslopju kosovske skupščine, od koder so jo nekaj po 9. uri odpeljali v športno dvorano 1. oktober.

Številne delegacije iz tujine

Mednarodna skupnost je prebivalcem Kosova in državam v regiji tudi z navzočnostjo svojih visokih predstavnikov na pogrebu Rugove želela izkazati svojo trdno opredeljenost za nadaljnje posredovanje ob iskanju rešitve za prihodnji status pokrajine, a tudi zaskrbljenost zaradi posledic izgube karizmatičnega voditelja kosovskih Albancev.

Od Rugove se je prišlo posloviti približno 30 državnih delegacij, med njimi slovenska, ki jo je vodil predsednik Janez Drnovšek. Pogrebnih slovesnost se je tako udeležil tudi posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, evropski komisar za širitev Olli Rehn, Avstrijo kot predsedujočo Evropski uniji pa je na pogrebu zastopala zunanja ministrica Ursula Plassnik. Navzoči so bili tudi predstavniki Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Na pogrebu je bil tudi norveški veleposlanik v zvezi NATO Kai Eide, ki je lansko jesen za generalnega sekretarja OZN Kofija Annana pripravil poročilo o razmerah na Kosovu. Na podlagi njegovega poročila so oktobra lani sprožili začetek pogajanj o prihodnjem statusu Kosova.

Najbolj številna in na najvišji ravni pa je bila delegacija iz Tirane, ki je prišla v Prištino že v sredo in v kateri so bili predsednik in premier Albanije, Alfred Moisiu in Sali Berisha, predsednica albanske skupščine Jozefina Topal i, zunanji minister Besnik Mustafaj, vodje parlamentarnih skupin, nekdanji premier Fatos Nano in drugi.

Od drugih državnikov regije so se pogreba udeležili hrvaški in makedonski predsednik, Stipe Mesić in Branko Crvenkovski, Črno goro je zastopal zunanji minister Miodrag Vlahović.

Predstavnikov Beograda ni bilo

Predsednik Srbije Boris Tadić pa po navedbah iz Prištine na pogrebu ni dobrodošel. “ Kosovo je del ozemeljske celovitosti in suverenosti Srbije, zato je moja dolžnost, da izkažem spoštovanje političnemu predstavniku albanskega naroda, zlasti zato, ker se je pokojnik bojeval za dosego političnih ciljev z nenasilnim sredstvi ,” je pred dnevi izjavil Tadić, kar je naletelo na hladen odziv uradne Prištine. “Želel sem oddati spoštovanje človeku, ki je mislil drugače, ki se je na miren način prizadeval za uresničitev svojih idej in bil predstavnik kosovski Albancev, s katerimi želimo deliti življenjski prostor,” so sporočili iz kabineta predsednika Srbije, sporočili pa so še, da obžalujejo negostoljubnost uradne Prištine, vendar bodo voljo družine Rugova spoštovali.

Tadić je še dejal, da niti predstavniki Prištine, niti mednarodne skupnosti niso želeli sprejeti te priložnosti za spreminjanje odnosov med Srbi in Albanci. Dodal je še, da je njegov poziv Rugovi za dialog o prihodnosti odprt tudi za njegova naslednika.

Poleg tega je Tadić izjavil, da noče biti predsednik nekakšne majhne, ksenofobične, od zunanjega sveta prestrašene države, “temveč odprte, takšne, ki zna komunicirati s svetom in spoštovati drugače misleče”. Unmik je Tadićevo prošnjo posredoval odboru za pogreb, ta pa je del njegove izjave, da prihaja v Prištino kot predsednik države, kamor sodi tudi Kosovo, razumel kot provokacijo.

Solana tudi na pogovore o prihodnosti pokrajine

Solana pa se v Prištino ni prišel samo posloviti od predsednika, ampak pomagati pri začetku pogajanja za izbiro njegovega naslednika. Čim hitrejša izbira novega predsednika je namreč pomembna, da bi ta nadaljeval komaj začeta pogajanja o novem statusu Kosova. Da je potrebno naslednika Rugove poiskati čimprej in s čim širšim konsenzom, se strinja tudi vodja ameriške misije na Kosovu Phillip Goldberg. Avstrijska zunanja ministrica Plassnik, ki v času predsedovanja Avstrije EU vodi diplomacijo povezave, je izrazila prepričanje, da pogajanja zaradi smrti Rugove ne bodo preveč zamujala in da se bodo najbrž končala do konca leta.

Bush: Rugova si zasluži spoštovanje vsega sveta

Ibrahim Rugova “si zaradi svojega neomajnega stališča in pokončne drže proti nasilju zasluži spoštovanje vsega sveta”, je v sožalni brzojavki kosovskim voditeljem zapisal ameriški predsednik George Bush. Tuji analitiki, med njimi washingtonski balkanolog Daniel Server, so zlasti neprijetno presenečeni, da Rugova kot nasprotnik nasilja za časa svojega življenja ni dobival pohval iz Beograda, ki po padcu Miloševićevega režima ni hotel ali znal navezati stikov s pokojnim predsednikom. Pri tem ga je presegel celo glavni Rugovov nasprotnik Slobodan Milošević, saj se je v devetdesetih letih nekajkrat sestal z njim.

Kdaj pogajanja?

Prvi kosovski predsednik je pod pokroviteljstvom prehodne uprave OZN dejansko nadzoroval delovanje vseh ustanov oblasti v pokrajini. Edino v zadnjih tednih življenja ni mogel več bistveno vplivati na stališča kosovskih pogajalcev, ki jih bodo zastopali na dunajskih pogovorih o prihodnjem statusu Kosova. Pogajanja so zaradi njegove smrti preložili na februar.

Voditelju Unmika Soerenu Jessen-Petersenu je začasni predsednik Kosova Nexhat Daci zagotovil pripravljenost Prištine, da se takoj po štirinajstdnevnem žalovanju vključi v pogajalski proces. V Prištini pravijo, da se bo albanska delegacija pogajala s srbsko le o decentralizaciji Kosova, z nikomer pa o statusu Kosova, ker pričakujejo le mednarodno priznanje neodvisnosti, o čemer pa v Beogradu nočejo niti slišati. Toda napočil je skrajni čas, da Beograd popravi svoje napake do Prištine in kosovske Srbe spodbudi k sodelovanju v organih oblasti, "namesto da nenehno razmišlja o posledicah svojega delovanja med kosovskimi Srbi", je poudaril Soeren Jessen-Petersen.

Rugova prestopil v katoliško vero?

Ker bodo pogrebne svečanosti opravili brez verskega obreda, so se razširile govorice, da je pokojnik že pred leti sprejel katoliško vero in opravil potrebne zakramente, kakor jih zahteva Rimskokatoliška cerkev. Beograjski tednik Nin je prvega predsednika Kosova celo preimenoval v Petra Rugovo. Da zgodbe o njegovem prestopu iz islama v katoliško vero niso privlečene za lase, smo preverili na sedežu beograjske nadškofije. Toda nadškof iz Bara Zef Gashi, ki je po nedavni smrti prizrenskega škofa Marca Sopija postal tudi administrator na Kosovu, o tem noče govoriti.