Močna klofuta Poljski
Kritiki ravnanja Varšave so bili prepričani, da se želijo na Poljskem znebiti nevšečnih sodnikov.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Bruselj – Na Sodišču EU v Luksemburgu presenečenja ni bilo. Sodniki so odločili, da je poljska pravosodna reforma, s katero so znižali upokojitveno starost za vrhovne sodnike, nezakonita; torej v nasprotju s pravom EU.
Kritiki ravnanja Varšave so bili prepričani, da se želijo na Poljskem z znižanjem starosti s 70 na 65 let znebiti nevšečnih sodnikov. Starejši sodniki bi po novem zakonu sicer še lahko nadaljevali delo, a samo pod pogojem, če so pridobili dovoljenje predsednika države. Predsednik pri izdaji tega dovoljenja ne bi bil vezan na nobeno merilo.
Sodišče EU je ugotovilo, da ukrep ni upravičen z legitimnim ciljem in posega v načelo neodstavljivosti sodnikov, ki je neločljivo povezano z njihovo neodvisnostjo.
Poudarilo jer da jamstvi neodvisnosti in nepristranskosti sodišč zahtevata, da sodniki svoje naloge opravljajo povsem samostojno, pri čemer so zavarovani pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko posegajo v njihovo neodvisnost.
Sodišče je zavrnilo argument Poljske, da želi z znižanjem upokojitvene starosti njihovo upokojitveno starost uskladiti s splošno upokojitveno starostjo, ki jo uporabljajo za vse delavce na Poljskem in s tem optimizirati starostno strukturo članov vrhovnega sodišča. Ukrep bi sicer takoj vplival na več kot 20 ali okoli tretjino članov sodišča.
Med prizadetimi bi bila prva predsednica vrhovnega sodišča. Njen šestletni mandat, ki je zagotovljen z ustavo, bi se skrajšal. Na podlagi izredne odločitve Sodišča EU je Poljska sporni zakon nehala izvajati že novembra lani.
V sodbi je bilo opozorjeno, da pravo Unije temelji na osnovni premisi, da vse članice delijo skupne vrednote iz 2. člena pogodbe o EU (svoboda, pravna država, demokracija …). To da utemeljuje obstoj zaupanja med članicami in njihovimi sodišči.
Četudi je sodstvo v njihovi pristojnosti, pri njenem izvajanju spoštovati obveznosti iz prava Unije.
Poljsko je pred Sodiščem EU tožila evropska komisija. V odzivu na sodbo je zapisala, da morajo države članice pri izvajanju nacionalne pristojnosti glede organizacije pravosodja spoštovati obveznosti iz prava EU. »Kadar uporablja pravo EU, je vsako nacionalno sodišče tudi evropsko sodišče. Države članice morajo zato zagotoviti učinkovito pravno varstvo za posameznike na področjih, ki jih pokriva pravo EU,« so ocenili.
V postopku po 7. členu pogodbe o EU, ki lahko v primeru resnih in trajnih kršitev temeljnih načel EU pripelje do sankcij, v času od njegove sprožitve opaznih premikov ni bilo. Sprožila ga je evropska komisija konec leta 2017. Odločanje je v rokah držav članic.
Kritiki ravnanja Varšave so bili prepričani, da se želijo na Poljskem z znižanjem starosti s 70 na 65 let znebiti nevšečnih sodnikov. Starejši sodniki bi po novem zakonu sicer še lahko nadaljevali delo, a samo pod pogojem, če so pridobili dovoljenje predsednika države. Predsednik pri izdaji tega dovoljenja ne bi bil vezan na nobeno merilo.
Preberite še: Poljska še vedno v njegovem srcu
Sodišče EU je ugotovilo, da ukrep ni upravičen z legitimnim ciljem in posega v načelo neodstavljivosti sodnikov, ki je neločljivo povezano z njihovo neodvisnostjo.
Poudarilo jer da jamstvi neodvisnosti in nepristranskosti sodišč zahtevata, da sodniki svoje naloge opravljajo povsem samostojno, pri čemer so zavarovani pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko posegajo v njihovo neodvisnost.
Prizadetih tretjina sodnikov
Sodišče je zavrnilo argument Poljske, da želi z znižanjem upokojitvene starosti njihovo upokojitveno starost uskladiti s splošno upokojitveno starostjo, ki jo uporabljajo za vse delavce na Poljskem in s tem optimizirati starostno strukturo članov vrhovnega sodišča. Ukrep bi sicer takoj vplival na več kot 20 ali okoli tretjino članov sodišča.
Med prizadetimi bi bila prva predsednica vrhovnega sodišča. Njen šestletni mandat, ki je zagotovljen z ustavo, bi se skrajšal. Na podlagi izredne odločitve Sodišča EU je Poljska sporni zakon nehala izvajati že novembra lani.
V sodbi je bilo opozorjeno, da pravo Unije temelji na osnovni premisi, da vse članice delijo skupne vrednote iz 2. člena pogodbe o EU (svoboda, pravna država, demokracija …). To da utemeljuje obstoj zaupanja med članicami in njihovimi sodišči.
Četudi je sodstvo v njihovi pristojnosti, pri njenem izvajanju spoštovati obveznosti iz prava Unije.
Poljsko je tožila evropska komisija
Poljsko je pred Sodiščem EU tožila evropska komisija. V odzivu na sodbo je zapisala, da morajo države članice pri izvajanju nacionalne pristojnosti glede organizacije pravosodja spoštovati obveznosti iz prava EU. »Kadar uporablja pravo EU, je vsako nacionalno sodišče tudi evropsko sodišče. Države članice morajo zato zagotoviti učinkovito pravno varstvo za posameznike na področjih, ki jih pokriva pravo EU,« so ocenili.
V postopku po 7. členu pogodbe o EU, ki lahko v primeru resnih in trajnih kršitev temeljnih načel EU pripelje do sankcij, v času od njegove sprožitve opaznih premikov ni bilo. Sprožila ga je evropska komisija konec leta 2017. Odločanje je v rokah držav članic.
