»Moj edini greh so uboji brez sojenja«
Priljubljenost filipinskega predsednika Rodriga Duterteja se je med ljudmi končno zmanjšala.
Odpri galerijo
»Kateri so moji grehi?« se je retorično vprašal filipinski predsednik Rodrigo Duterte v govoru, ki ga je imel v četrtek v predsedniški palači v Manili. FOTO: Lean Daval Jr Eloisa Lopez
»Kateri so moji grehi?« se je retorično vprašal filipinski predsednik Rodrigo Duterte v govoru, ki ga je imel v četrtek v predsedniški palači v Manili. »Ali sem kradel? Niti enega pesa! Ali sem preganjal kogarkoli, ki sem ga poslal v zapor? Moj edini greh so uboji brez sojenja.« Besede so razburile filipinsko javnost. Včeraj je opozicijska senatorka Risa Hontiveros izjavila, da je predsednikovo ustno priznanje »trden dokaz, na podlagi katerega lahko ljudje zahtevajo pravico«.
»Saj veste, kakšen je predsednik,« je opravičeval Duterteja njegov tiskovni predstavnik Harry Roque. »Ni govoril resno, vedno je tako igriv, hotel je samo poudariti, da ni nepošten.«
Nihče ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih brez sojenja zaradi predsednikovega ukaza, da je treba družbo z vsemi sredstvi očistiti mamilarske mafije in odvisnikov. V uradnih statističnih podatkih je navedeno število 4500, toda po mnenju aktivistov za zaščito človekovih pravic gre za vsaj 12.000 ljudi. Opozicijski senator Antonio Trillanes je februarja pred senatom zatrdil, da je zaradi vojne proti mamilom od leta 2016, ko je Duterte postal predsednik, do konca lanskega leta umrlo več kakor 20.000 ljudi. V tem obdobju so aretirali približno 119.000 ljudi, prostovoljno se je predalo policiji več kakor 1,3 milijona ljudi. »Samo na Filipinih,« je povedal Trillanes, »predsednik med svoje dosežke prišteva poboje ljudi, ki jih prezira.« Po besedah Dutertejevih kritikov je med ubitimi veliko nedolžnih, celo otroci. Predsednik jih kratko malo označuje za »postransko škodo«.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je vložilo dve kazenski ovadbi proti Duterteju, toda ko je februarja sporočilo, da je začelo predhodno preiskavo, je filipinski predsednik zagrozil, da bo njegova država preklicala ratifikacijo rimskega statuta, temeljne listine sodišča ICC. Obljuba, da bo očistil državo kriminala ter zlasti mamil in mamilarske mafije, je bistveno pripomogla k temu, da je Duterte prepričljivo zmagal na volitvah pred dvema letoma in pol. Neomejena pooblastila, ki jih je dal policiji v boju proti zlu, so v delu filipinske javnosti vzbudila odpor do njega, a se zaradi prizorov brutalnih obračunov s preprodajalci in odvisniki na mestnih ulicah predsednikova priljubljenost ni bistveno spremenila.
Zdaj se je priljubljenost Duterteja med ljudmi končno zmanjšala, je pokazala anketa, ki jo je opravila agencija Pulse Asia, in to kar za 15 odstotkov. Njegova dejanja še vedno podpira 75 odstotkov vprašanih, toda javnost ni razočarana nad številnimi samovoljnimi poboji. Ljudi sta prizadeli 6,4-odstotna inflacija in rast cen osnovnih potrebščin. Podražil se je predvsem riž. Poboji so še vedno sprejemljivi. Toda zaradi hrane upada zaupanje v predsednika.
»Saj veste, kakšen je predsednik,« je opravičeval Duterteja njegov tiskovni predstavnik Harry Roque. »Ni govoril resno, vedno je tako igriv, hotel je samo poudariti, da ni nepošten.«
Nihče ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih brez sojenja zaradi predsednikovega ukaza, da je treba družbo z vsemi sredstvi očistiti mamilarske mafije in odvisnikov. V uradnih statističnih podatkih je navedeno število 4500, toda po mnenju aktivistov za zaščito človekovih pravic gre za vsaj 12.000 ljudi. Opozicijski senator Antonio Trillanes je februarja pred senatom zatrdil, da je zaradi vojne proti mamilom od leta 2016, ko je Duterte postal predsednik, do konca lanskega leta umrlo več kakor 20.000 ljudi. V tem obdobju so aretirali približno 119.000 ljudi, prostovoljno se je predalo policiji več kakor 1,3 milijona ljudi. »Samo na Filipinih,« je povedal Trillanes, »predsednik med svoje dosežke prišteva poboje ljudi, ki jih prezira.« Po besedah Dutertejevih kritikov je med ubitimi veliko nedolžnih, celo otroci. Predsednik jih kratko malo označuje za »postransko škodo«.
Priljubljenost se je zmanjšala
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je vložilo dve kazenski ovadbi proti Duterteju, toda ko je februarja sporočilo, da je začelo predhodno preiskavo, je filipinski predsednik zagrozil, da bo njegova država preklicala ratifikacijo rimskega statuta, temeljne listine sodišča ICC. Obljuba, da bo očistil državo kriminala ter zlasti mamil in mamilarske mafije, je bistveno pripomogla k temu, da je Duterte prepričljivo zmagal na volitvah pred dvema letoma in pol. Neomejena pooblastila, ki jih je dal policiji v boju proti zlu, so v delu filipinske javnosti vzbudila odpor do njega, a se zaradi prizorov brutalnih obračunov s preprodajalci in odvisniki na mestnih ulicah predsednikova priljubljenost ni bistveno spremenila.
Zdaj se je priljubljenost Duterteja med ljudmi končno zmanjšala, je pokazala anketa, ki jo je opravila agencija Pulse Asia, in to kar za 15 odstotkov. Njegova dejanja še vedno podpira 75 odstotkov vprašanih, toda javnost ni razočarana nad številnimi samovoljnimi poboji. Ljudi sta prizadeli 6,4-odstotna inflacija in rast cen osnovnih potrebščin. Podražil se je predvsem riž. Poboji so še vedno sprejemljivi. Toda zaradi hrane upada zaupanje v predsednika.
