Mokre sanje o milijonih na lotu
Loterija: Velik dobitek znova sproža razprave o vlogi iger na srečo
Odpri galerijo
Ljudje v vrsti čakajo na nakup loterijske srečke. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters
New York – Ameriška loterijska vročica se segreva. Nocoj bodo v igri Mega Millions žrebali 493 milijonov dolarjev (okoli 420 milijonov evrov) vreden dobitek. Ta je še daleč od rekorda, toda dovolj visok, da v času kislih kumaric zbuja pozornost tudi v Evropi.
Mega Millions in Powerball sta veliki loterijski igri, ki mamita z več deset milijonov dolarjev vrednimi glavnimi dobitki, včasih ti sežejo do trimestnih številk in povzročijo loterijsko navdušenje z vrstami pred prodajnimi okenci. Ta je tokrat še v povojih, saj je 493 milijonov »šele« peti najvišji dobitek v zgodovini igre Mega Millions (rekord je 656 milijonov marca 2012). Niti do pet ne seže norišnici izpred dveh let, ko je Powerball zrasel na osupljivih 1,586 milijarde dolarjev, ljudem pa je zmanjkovalo možganskih kapacitet za sanjarjenje o glavnem zadetku.
Možnosti za glavni dobitek so mikroskopske, pri Mega Millions 1 proti 302.575.350, pri zelo podobnem Powerballu nekoliko manj pičle – 1 proti 292.201.338. Nocojšnjih 493 milijonov je dovolj debelih, da že dajejo nasvete, kako ravnati ob zadetku loterijske strele. Tako kot pri žalovanju so menda tudi pri nenadni sreči stopnje soočanja z veliko življenjsko spremembo. Začetni evforiji sledi neobrzdano zapravljanje, nato naraščajoča potreba po odgovornosti, tej sledi tesnoba, zadnji stadij naj bi bilo hrepenenje po starih, preprostih časih.
Svetovalec za upravljanje premoženja Michael Cole ve, da nenadno bogastvo prinese nezaupanje, ko srečnik postane tarča nasvetov za naložbe in prošenj za pomoč. »Dobitniki ne vedo več, ali jih imajo sorodniki in prijatelji radi zaradi njih samih ali zaradi njihovega bogastva,« ugotavlja. Odpoved v službi in postavljaško zapravljanje sta najbolj pogost napačen korak novih bogatašev, toda »kupovanje letal, ladij in hiš hitro postane dolgočasno, čez nekaj časa se vznemirljivost izgubi«.
Loterijski dobitniki so najočitnejši primer, kaj se zgodi z velikansko količino denarja v rokah finančno nepismenih. Nenadno bogastvo je lahko strupeno, je zatrdil finančni svetovalec Dan Egan. »Težko je prismučati v dolino, če vas spustijo na vrh hriba, a ne znate smučati, enako težko je dobiti zelo veliko denarja, če ne znate ravnati z njim,« je Egan uporabil zimsko primerjavo.
Na milijone Američanov se ne zmeni za strupenost in še naprej sanjarijo. Loterijo se da racionalizirati z dejstvom, da gre precejšnji del vsakega vplačila v splošno koristne ali dobrodelne namene in si lahko Američani predstavljajo igranje kot uresničevanje biblijske zahteve po dobrodelnosti, zraven pa sanjarijo o šestici. Toda igre na srečo so velikokrat znak revščine, zadnja obupana naložba ljudi na dnu.
V času naraščajoče neenakosti se ameriške sanje spreminjajo v listek za loto, leta 2016 so jih prodali za 80,5 milijarde dolarjev, deset let prej za 57,5 milijarde. Hkrati ameriški davki poberejo 45 odstotkov dobitkov, višjih od 600 dolarjev, kar pomeni, da najbolj pomoči potrebni pomagajo plačevati javni servis. Politični ciniki trdijo, da so loterije popolna javna politika – davek na upanje, maskiran v igro in brez organiziranega lobija, ki bi mu nasprotoval.
Mega Millions in Powerball sta veliki loterijski igri, ki mamita z več deset milijonov dolarjev vrednimi glavnimi dobitki, včasih ti sežejo do trimestnih številk in povzročijo loterijsko navdušenje z vrstami pred prodajnimi okenci. Ta je tokrat še v povojih, saj je 493 milijonov »šele« peti najvišji dobitek v zgodovini igre Mega Millions (rekord je 656 milijonov marca 2012). Niti do pet ne seže norišnici izpred dveh let, ko je Powerball zrasel na osupljivih 1,586 milijarde dolarjev, ljudem pa je zmanjkovalo možganskih kapacitet za sanjarjenje o glavnem zadetku.
Evforija, zapravljanje, tesnoba, hrepenenje
Možnosti za glavni dobitek so mikroskopske, pri Mega Millions 1 proti 302.575.350, pri zelo podobnem Powerballu nekoliko manj pičle – 1 proti 292.201.338. Nocojšnjih 493 milijonov je dovolj debelih, da že dajejo nasvete, kako ravnati ob zadetku loterijske strele. Tako kot pri žalovanju so menda tudi pri nenadni sreči stopnje soočanja z veliko življenjsko spremembo. Začetni evforiji sledi neobrzdano zapravljanje, nato naraščajoča potreba po odgovornosti, tej sledi tesnoba, zadnji stadij naj bi bilo hrepenenje po starih, preprostih časih.
Ameriška loterijska vročica se segreva. FOTO: Shutterstock
Zrelo ravnanje z denarjem
Svetovalec za upravljanje premoženja Michael Cole ve, da nenadno bogastvo prinese nezaupanje, ko srečnik postane tarča nasvetov za naložbe in prošenj za pomoč. »Dobitniki ne vedo več, ali jih imajo sorodniki in prijatelji radi zaradi njih samih ali zaradi njihovega bogastva,« ugotavlja. Odpoved v službi in postavljaško zapravljanje sta najbolj pogost napačen korak novih bogatašev, toda »kupovanje letal, ladij in hiš hitro postane dolgočasno, čez nekaj časa se vznemirljivost izgubi«.
Loterijski dobitniki so najočitnejši primer, kaj se zgodi z velikansko količino denarja v rokah finančno nepismenih. Nenadno bogastvo je lahko strupeno, je zatrdil finančni svetovalec Dan Egan. »Težko je prismučati v dolino, če vas spustijo na vrh hriba, a ne znate smučati, enako težko je dobiti zelo veliko denarja, če ne znate ravnati z njim,« je Egan uporabil zimsko primerjavo.
Znamenje revščine
Na milijone Američanov se ne zmeni za strupenost in še naprej sanjarijo. Loterijo se da racionalizirati z dejstvom, da gre precejšnji del vsakega vplačila v splošno koristne ali dobrodelne namene in si lahko Američani predstavljajo igranje kot uresničevanje biblijske zahteve po dobrodelnosti, zraven pa sanjarijo o šestici. Toda igre na srečo so velikokrat znak revščine, zadnja obupana naložba ljudi na dnu.
V času naraščajoče neenakosti se ameriške sanje spreminjajo v listek za loto, leta 2016 so jih prodali za 80,5 milijarde dolarjev, deset let prej za 57,5 milijarde. Hkrati ameriški davki poberejo 45 odstotkov dobitkov, višjih od 600 dolarjev, kar pomeni, da najbolj pomoči potrebni pomagajo plačevati javni servis. Politični ciniki trdijo, da so loterije popolna javna politika – davek na upanje, maskiran v igro in brez organiziranega lobija, ki bi mu nasprotoval.
