»V polnem srcu je dovolj prostora za vse, v praznem srcu ni prostora za nič.« Džalal Al Din Mohamed Rumi, veliki perzijski pesnik, teolog, pravnik in sufijski mistik iz 13. stoletja, se mi je ta teden pogosto prikradel v misli, in to prav zaradi njegovega opozarjanja na nevarnost praznega srca. Ves čas sem namreč spremljala vse, kar se dogaja v moji bližnji in širši okolici, in zdelo se mi je, da je vse polno ljudi, katerih srce je prazno, s tem pa je neizpolnjeno tudi njihovo življenje, tako da preprosto ne morejo sprejeti ničesar, kar bi bilo smiselno.
Ničesar. Ni prostora ne za ljubezen, ki bi prinesla smisel, ne za pogum, ki bi jim omogočil ljubiti, ne za razumevanje, ki bi odstranilo strah, pa tudi ne za zvedavost, ki bi utrla pot viziji novega sveta. V praznem življenju ni prostora niti za kanček sveže energije, ki bi razgnala meglo v glavi in pokazala, da zaman iščemo razlike med nami. Veliko bolj smo si podobni, kot bi si hotel priznati človek, ki je privolil v to, da mu sovraštvo preplavi srce in ga pusti prazno.
Opazovala sem, kako je v New Delhiju v ponedeljek eksplodiralo vozilo ob postaji metroja in usmrtilo najmanj 13 ljudi. Nato pa manj kot dan pozneje še to, kako je v Islamabadu samomorilski napadalec na vhodu v sodišče aktiviral močno razstrelivo in ubil najmanj 12 ljudi.
| Svet
Komentarji