Na barikadah pravne države

»Vrata za dialog med EU in Poljsko so odprta,« je včeraj izjavila evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová, ki je prišla v Varšavo reševat čedalje ostrejši spor med Varšavo in Brusljem, ki poljsko oblast obtožuje, da ruši pravno državo.

»Poljski primer je postal preizkus, ali je mogoče v eni od članic EU vzpostaviti pravosodni sistem v sovjetskem slogu,« so konec prejšnjega leta zapisali raziskovalci mnenjskega središča Inciativa za evropsko stabilnost (Esi). Po njihovem mnenju v zgodovini EU ni še nobena država šla tako daleč pri poskusu, da bi podvrgla sodišča politiki. Poljska vzpostavlja »sistem, v katerem sodišča, tožilce in sodnike nadzira izvršna oblast in ena sama stranka«, so ugotovili v študiji z zgovornim naslovom: Naraščajoča kriza na Poljskem: Ko v Evropi umre pravna država.

Spor med poljskimi vejami oblasti ni nič novega. Začel se je, ko je pred petimi leti na parlamentarnih volitvah zmagala stranka Zakon in pravičnost (Pis), ki jo vodi »sivi kardinal« oziroma najvplivnejši poljski politik Jarosław Kaczyński. »Lustracija« sodne veje oblasti v eni od članic EU je že vse od samega začetka razburjala Bruselj, v zadnjih štirih letih je svetovalno telo Sveta Evrope, tako imenovana beneška komisija, objavilo kar šest zaskrbljenih mnenj o poljskem spreminjanju pravosodne zakonodaje, konec leta 2017 pa je evropska komisija zaradi kršenja načel pravne države sprožila proti Poljski postopek po členu 7.

»Dvojni standardi«

Varšava ni klonila pred »pritiski« EU in bruseljskega uveljavljanja »dvojnih standardov«, kakor je konec prejšnjega tedna namestnik poljskega zunanjega ministra Paweł Jabłoński označil zadnjo »veliko zaskrbljenost« evropske komisije zaradi razmer v njegovi državi. Zaradi teh izjav iz Bruslja so v Varšavi celo poklicali na zagovor najvišjega predstavnika EU na Poljskem.



Precej evropskih »zaskrbljenosti« je bilo v zadnjih letih zaradi poljskega poseganja v pravno državo: od prisilnega upokojevanja sodnikov do pred kratkim sprejetega zakona, ki kaznuje »nepokorne« sodnike. Proti ukrepom stranke na oblasti se ne pritožuje le tujina, doma so ti izzvali množične proteste in neposlušnost nekaterih pomembnih predstavnikov sodne oblasti. Prav proti tem je usmerjen novi zakon, ki ga je spodnji dom parlamenta sprejel že konec prejšnjega leta, a mu ga je senat vrnil v obravnavo. Zakon, ki so ga zdaj ponovno sprejeli, njegovo veljavnost pa lahko zaustavi zgolj veto predsednika države Andrzeja Dude, kaznuje sodnike, ki nočejo spoštovati odločitev novega domačega pravnega reda in se držijo smernic sodišča EU (ECJ). To je namreč lani novembra izrazilo resne dvome o neodvisnosti novega disciplinskega telesa znotraj vrhovnega sodišča, katerega predstavnike je imenoval pred kratkim s »pravimi kadri« prenovljeni nacionalni sodni svet.

»Komunistični« sodniki

ECJ je primer obravnaval na zahtevo preostalih poljskih vrhovnih sodnikov, naj preveri, ali njihovi novi kolegi zadovoljujejo pogoje za neodvisnost sodstva, ki jih je določila EU. Ko so v Varšavi dobili odgovor iz Luksemburga, se je začel »veseli december«. Predsednica vrhovnega sodišča Małgorzata Gersdorf je najprej razglasila, da nacionalni svet ni neodvisen, zato tudi novoustanovljeni oddelek ne more imeti statusa sodišča.

To je povzročilo vznemirjenje v vladajoči stranki, ki je napovedala protinapad. Le nekaj dni kasneje je poljski premier Mateusz Morawiecki v pogovoru za Gazeta Polska izjavil, da vlada ne bo dopustila pravne »anarhije« in »kaosa«, ki ju povzročajo sodniki, ker postavljajo vprašanje o legitimnosti imenovanja svojih kolegov. »Resno dvomim, da si poljski državljani želijo kaj takšnega,« je dejal Morawiecki. Dodal je, da le 46 odstotkov Poljakov zaupa sodnikom, »kar je manj kot polovica kot v Britaniji«.

Pojasnil je tudi, da je med sodniki še vedno skupina tistih, ki so jih imenovali za časa komunizma. »Čeprav menimo, da Poljska ljudska republika ni bila suverena država, ne postavljamo v dvom njihove pravice, da so sodniki,« je povedal premier. A njihovo »pravico«, da spoštujejo smernice evropskega sodišča, so omejili tako, da so sprejeli zakon, ki bo takšne »disidente« med sodniki kaznoval, v najhujšem primeru tudi z izgubo službe.