Na Bavarskem z internetom povezali prva drevesa
Pričakujejo, da bodo s tem, ko bodo ljudje lahko spremljali, kaj se dogaja z drevesi, potrkali na zavest ljudi.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
S tako imenovanim projektom Drevesa 4.0 bodo zbirali podatke o vplivu segrevanja ozračja na drevesa in jih objavljali na spletu. S tem želijo opozorila o negativnih učinkih podnebnih sprememb narediti še bolj »plastična« in jih še bolj približati ljudem.
Različne senzorje, od kamer do merilcev vlage, temperature listov in pretoka vode od korenin do listov, so za zdaj namestili na štiri drevesa v Augsburgu. Drevesa rastejo na skrbno izbranih lokacijah, ki imajo različno mikroklimo, kar bo omogočalo spremljanje sprememb ob različnih začetnih pogojih.
Annete Metzel, raziskovalka klimatskih sprememb, ki je sodelovala tudi pri pripravi četrtega poročila o podnebnih spremembah Združenih narodov, je ob zagonu projekta opozorila, da bo na omenjenem območju, če se ne bo kaj drastično spremenilo, leta 2100 temperatura v povprečju za štiri stopinje višja. Tako vročih poletij, kot so jih beležili v zadnjih nekaj letih, drevesa ne prenašajo več. Bukev, javor in hrast so zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur začeli napadati razni škodljivci.
S spremljanjem raznih podatkov bodo poskušali razvozlati, kako zviševanje temperatur in manjše količine padavin vplivajo na drevesa in katere vrste bodo v spremenjenih razmerah najbolj odporne. S tem bi v prihodnje lahko bolje načrtovali pogozdovanje. Z natančnim merjenje bodo lahko tudi bolje razumeli in kvantificirali učinke podnebnih sprememb. Računajo pa tudi, da bodo s tem, ko bodo ljudje lahko v realnem času spremljali, kaj se dogaja z drevesi, potrkali na zavest ljudi. Kot pravijo člani projekta, se ljudje kljub neštetim opozorilom in analizam še ne zavedajo dovolj dramatičnosti napovedanih podnebnih sprememb.
Velike spremembe v gozdovih opažajo tudi v Hessnu. Tamkajšnji obsežni gozdovi hrasta in jesena zaradi sušnih poletij propadajo zaradi napadov različnih škodljivcev in splošnega pomanjkanja vode. Veliko dreves zato, ker vode niso več sposobna prečrpati od tal in do krošenj, krošnje odvržejo in jih premaknejo niže na steblu. Raziskovalci opozarjajo, da je to tipičen odziv dreves na sušne razmere, a da je to le začasna rešitev. Prej ali slej drevesa odmrejo. Razmere v gozdovih še dodatno poslabšujejo vodna zajetja za preskrbo Frankfurta. Vodne razmere so se za rastje na območju črpališč v zadnjih letih že ekstremno poslabšale. Nekoč mogočna, stara in visoka drevesa danes žalostno razpadajo po tleh, opozarjajo v HessenForst.
Različne senzorje, od kamer do merilcev vlage, temperature listov in pretoka vode od korenin do listov, so za zdaj namestili na štiri drevesa v Augsburgu. Drevesa rastejo na skrbno izbranih lokacijah, ki imajo različno mikroklimo, kar bo omogočalo spremljanje sprememb ob različnih začetnih pogojih.
Annete Metzel, raziskovalka klimatskih sprememb, ki je sodelovala tudi pri pripravi četrtega poročila o podnebnih spremembah Združenih narodov, je ob zagonu projekta opozorila, da bo na omenjenem območju, če se ne bo kaj drastično spremenilo, leta 2100 temperatura v povprečju za štiri stopinje višja. Tako vročih poletij, kot so jih beležili v zadnjih nekaj letih, drevesa ne prenašajo več. Bukev, javor in hrast so zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur začeli napadati razni škodljivci.
S spremljanjem raznih podatkov bodo poskušali razvozlati, kako zviševanje temperatur in manjše količine padavin vplivajo na drevesa in katere vrste bodo v spremenjenih razmerah najbolj odporne. S tem bi v prihodnje lahko bolje načrtovali pogozdovanje. Z natančnim merjenje bodo lahko tudi bolje razumeli in kvantificirali učinke podnebnih sprememb. Računajo pa tudi, da bodo s tem, ko bodo ljudje lahko v realnem času spremljali, kaj se dogaja z drevesi, potrkali na zavest ljudi. Kot pravijo člani projekta, se ljudje kljub neštetim opozorilom in analizam še ne zavedajo dovolj dramatičnosti napovedanih podnebnih sprememb.
Velike spremembe v gozdovih opažajo tudi v Hessnu. Tamkajšnji obsežni gozdovi hrasta in jesena zaradi sušnih poletij propadajo zaradi napadov različnih škodljivcev in splošnega pomanjkanja vode. Veliko dreves zato, ker vode niso več sposobna prečrpati od tal in do krošenj, krošnje odvržejo in jih premaknejo niže na steblu. Raziskovalci opozarjajo, da je to tipičen odziv dreves na sušne razmere, a da je to le začasna rešitev. Prej ali slej drevesa odmrejo. Razmere v gozdovih še dodatno poslabšujejo vodna zajetja za preskrbo Frankfurta. Vodne razmere so se za rastje na območju črpališč v zadnjih letih že ekstremno poslabšale. Nekoč mogočna, stara in visoka drevesa danes žalostno razpadajo po tleh, opozarjajo v HessenForst.
