Golob: Marta Kos se bo morala boriti proti vetru nevednosti

Razprave na prvem dnevu letošnjega Blejskega strateškega foruma so poudarile velikost izzivov, ki so pred Evropo in širšo mednarodno skupnost v času vzporednih kriz in krhanja na pravilih utemeljenega mednarodnega reda. Iz govorov in izjav najvidnejših udeležencev sta bila razvidna pesimizem in razočaranje nad razmerami v svetu, ki so v zadnjem letu dni postale samo še bolj skrb vzbujajoče.

Osrednji zunanjepolitični dogodek v državi, tokrat v jubilejni 20. izvedbi, je tudi letos na Bled pritegnil dolg seznam znanih osebnosti iz evropske in svetovne politike. Med najvidnejšimi udeleženci prvega dne so bili predsednik evropskega sveta António Costa, visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas ter voditelji držav iz regije, ki se na forum vračajo vsako leto.

Pred festivalno dvorano na Bledu so jih tako kot lani pričakali protestniki, ki so, opremljeni s transparenti in palestinskimi zastavami, zahtevali zaustavitev izraelskega genocida v Gazi. Na svojo prisotnost so opozarjali z glasnim zvonjenjem, ki so ga prekinjali z branjem pričevanj palestinskih žrtev in vzklikanjem »svobodna Palestina«.

Tudi v notranjosti osrednjega prizorišča foruma ni manjkalo težkih besed in opozoril na temo Gaze. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon sta v ločenih nastopih obsodili izraelsko obleganje palestinske enklave, pri čemer je predsednica problematizirala tudi odziv Evrope in drugih delov mednarodne skupnosti na izraelske zločine.

»Kolektivna amnezija je tako globoka, da se tudi na preprečevanje genocida, najhujšega zločina proti človečnosti, ne odziva več s takšno nujnostjo kot nekoč,« je zbrane opozorila Nataša Pirc Musar, pri tem pa vztrajala, da bo končni odziv EU na izraelska dejanja v Gazi tudi pokazal svetu, kako evropski voditelji vidijo prihodnost stare celine oziroma ali bodo demokracija, raznolikost in zaupanje v mednarodno pravo še naprej ostali temelji evropskega povezovanja.

Tokrat brez blejske zaobljube

Razmislek o vse bolj kočljivem položaju Evrope in sposobnosti njenega spopadanja z izzivi vse bolj nepredvidljivega sveta, na čelu z vojno v Gazi in Ukrajini, se ni končal s predsedničino intervencijo, ampak je odražal osrednji poudarek foruma z naslovom Pobegli svet.

K temu vprašanju so se vrniti tudi drugi visoki udeleženci, vključno s predsednikom evropskega sveta. »Moramo postati bolj avtonomni, bolj suvereni,« je opozoril Costa, nekdanji portugalski premier, ki od lanskega leta vodi eno od treh ključnih evropskih institucij.

Velik del svojega nastopa je posvetil pomenu ohranjanja trdnih čezatlantskih vezi, s poudarkom, da si Evropa v sedanjih okoliščinah ne more privoščiti izgube svoje najpomembnejše zaveznice. Šele proti koncu nastopa se je dotaknil tudi vprašanja prihodnosti širitve EU, teme, h kateri se udeleženci foruma vračajo vsako leto.

Čeprav Costa ni ponovil »blejske zaobljube« svojega predhodnika Charlesa Michela, ki je pred dvema letoma na Bledu izrazil prepričanje, da bi morali biti tako v EU kot v kandidatkah za vstop do izteka tega desetletja pripravljeni na širitev, je vztrajal, da je vključitev novih članic »najboljša investicija«, ki jo Unija lahko sprejme.

Širitev nima alternative

Tej temi je bilo tudi posvečeno osrednje omizje prvega dne foruma. O izzivih na poti do širitve EU so skupaj z evropsko komisarko za širitev Marto Kos razpravljali slovenski premier Robert Golob, hrvaški premier Andrej Plenković, črnogorski premier Milojko Spajić in albanski premier Edi Rama. Voditelji so predstavili trezno oceno prizadevanj in napredka, doseženega v zadnjih letih, hkrati pa poudarili ovire, ki jih bo treba premagati, preden bo EU medse lahko sprejela nove članice, vključno s pomanjkanjem interesa sedanjih članic.

»Marta Kos se bo morala boriti proti vetru nevednosti,« je opozoril slovenski premier Golob in s tem poudaril velikost naloge, ki čaka slovensko komisarko. Ta je na Bledu sicer branila angažma, s katerim se uresničevanja prioritet lotevajo v Bruslju, in sicer s poudarkom, da so v zadnjih osmih mesecih odprli več pogajalskih sklopov kot v preteklih petih letih in zaprli več poglavij kot v zadnjem desetletju. Hkrati je vztrajala, da pri širitvi Unije nobena stran ne more iskati bližnjic.

»Počasnejša ko bo širitev, večji bo postal vpliv drugih akterjev v regiji,« je posledice odlašanja strnil hrvaški premier Plenković, s tem pa tudi eno večjih dilem, s katero se bo EU morala spoprijeti na Zahodnem Balkanu.