Na nočnem maratonu do okleščene reforme evra
Nekaj rešitev za utrjevanje denarne unije, evropski digitalni davek predvidoma kvečjemu v bolj okrnjeni obliki.
Odpri galerijo
Bolj temeljite reforme območja z evrom bodo morale počakati na boljše čase. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Bruselj – Finančni ministri območja z evrom so zjutraj le dosegli kompromis o reformi denarne unije. »Uspelo nam je,« je po celonočnih, šestnajsturnih pogajanjih povedal vodja skupine Mário Centeno. Ministri so pripravili poročilo za vrh voditeljev članic z evrom prihodnji teden.
Načrti za prihodnost so sicer manj ambiciozni od številnih predlogov, o katerih se je na različnih ravneh razpravljalo v zadnjih letih. Veliko obsežnejši so bili načrti francoskega predsednika Emmanuela Macrona. A v doseženem se zrcali politična realnost v EU, predvsem različni interesi skupin evrskih držav.
Reforma se osredotoča na bolj tehnične rešitve pri krepitvi vloge kriznega mehanizma ESM že v obdobju nastajanja hudih težav v kateri od članic, predvsem s tako imenovanimi previdnostnimi ukrepi. Mehanizem je nastal med evrsko dolžniško krizo in je zagotavljal posojila kriznim državam, kakršna je Grčija.
Poleg tega naj bi s svojo finančno močjo v okviru sistema reševanja bank postal nekakšno varovalo, če v primeru velikih kriz v drugih skladih ne bi bilo dovolj denarja za reševanje bank.
Ne glede na zmeren napredek je nemški finančni minister Olaf Scholz doseženo označil za »preboj za Evropo«.
Sicer ministri jasno priznavajo, da v območju z evrom še zdaleč nismo na koncu reformne poti. Francija in Nemčija zagovarjata predlog proračuna območja z evrom, ki bi deloval v proračunu EU. V skupini severnih držav z Nizozemsko na čelu so imeli glede tega velike pomisleke.
V novembrskem francosko-nemškem predlogu je bilo predvideno, da naj bi proračun spodbujal konkurenčnost, zbliževanje in stabilizacijo območja z evrom. To naj bi med drugim zagotavljali z naložbami v bolj šibke regije in za inovacije.
Pod črto je bilo na zasedanju finančnih ministrov sklenjeno, da se bodo razprave o tej temi še nadaljevale. Soglasja med njimi namreč ni bilo.
Pri drugih temah je bilo manj nesoglasij. Enotno stališče je bilo, da Italija s svojim predlogom proračuna za leto 2019 krši pravila EU. Glede Slovenije je bilo še enkrat potrjeno sporočilo, naj čim prej pošlje v Bruselj posodobljeni predlog proračuna.
Danes je na mizi finančnih ministrov EU vprašanje obdavčitve digitalnih orjakov. Po še nepotrjenih informacijah je na mizi bolj okrnjena različica predloga, po kateri bi bili z davkom obremenjeni prihodki od oglasov. Rešitev naj bi bila sprejeta spomladi in začela veljati leta 2021, če že prej ne bo sprejeta nova ureditev na ravni OECD.
V osnovi je bila ideja evropske komisije ta, da bi širše obdavčili orjake, kakršna sta Google ali Facebook, denimo njihovo prodajo podatkov o uporabnikih. Pravila bi se uporabljala samo za podjetja, katerih skupni letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov, v EU pa 50 milijonov evrov. Tako bi bila izvzeta manjša, tudi zagonska podjetja. Če bi se davek obračunal v višini treh odstotkov, bi države članice po ocenah Bruslja lahko zbrale za pet milijard evrov davčnih prihodkov na leto.
Tako digitalni davek kot tudi davek na finančne transakcije, o katerem spet razpravlja skupina zainteresiranih držav članic pod vodstvom Francije in Nemčije, bi utegnila biti vira evrskega proračuna.
Načrti za prihodnost so sicer manj ambiciozni od številnih predlogov, o katerih se je na različnih ravneh razpravljalo v zadnjih letih. Veliko obsežnejši so bili načrti francoskega predsednika Emmanuela Macrona. A v doseženem se zrcali politična realnost v EU, predvsem različni interesi skupin evrskih držav.
Reforma se osredotoča na bolj tehnične rešitve pri krepitvi vloge kriznega mehanizma ESM že v obdobju nastajanja hudih težav v kateri od članic, predvsem s tako imenovanimi previdnostnimi ukrepi. Mehanizem je nastal med evrsko dolžniško krizo in je zagotavljal posojila kriznim državam, kakršna je Grčija.
Poleg tega naj bi s svojo finančno močjo v okviru sistema reševanja bank postal nekakšno varovalo, če v primeru velikih kriz v drugih skladih ne bi bilo dovolj denarja za reševanje bank.
Ne glede na zmeren napredek je nemški finančni minister Olaf Scholz doseženo označil za »preboj za Evropo«.
Še daleč od konca poti
Sicer ministri jasno priznavajo, da v območju z evrom še zdaleč nismo na koncu reformne poti. Francija in Nemčija zagovarjata predlog proračuna območja z evrom, ki bi deloval v proračunu EU. V skupini severnih držav z Nizozemsko na čelu so imeli glede tega velike pomisleke.
V novembrskem francosko-nemškem predlogu je bilo predvideno, da naj bi proračun spodbujal konkurenčnost, zbliževanje in stabilizacijo območja z evrom. To naj bi med drugim zagotavljali z naložbami v bolj šibke regije in za inovacije.
Pod črto je bilo na zasedanju finančnih ministrov sklenjeno, da se bodo razprave o tej temi še nadaljevale. Soglasja med njimi namreč ni bilo.
Sporočilo Sloveniji: Čim prej v Bruselj s prenovljenim proračunom
Pri drugih temah je bilo manj nesoglasij. Enotno stališče je bilo, da Italija s svojim predlogom proračuna za leto 2019 krši pravila EU. Glede Slovenije je bilo še enkrat potrjeno sporočilo, naj čim prej pošlje v Bruselj posodobljeni predlog proračuna.
Danes je na mizi finančnih ministrov EU vprašanje obdavčitve digitalnih orjakov. Po še nepotrjenih informacijah je na mizi bolj okrnjena različica predloga, po kateri bi bili z davkom obremenjeni prihodki od oglasov. Rešitev naj bi bila sprejeta spomladi in začela veljati leta 2021, če že prej ne bo sprejeta nova ureditev na ravni OECD.
V osnovi je bila ideja evropske komisije ta, da bi širše obdavčili orjake, kakršna sta Google ali Facebook, denimo njihovo prodajo podatkov o uporabnikih. Pravila bi se uporabljala samo za podjetja, katerih skupni letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov, v EU pa 50 milijonov evrov. Tako bi bila izvzeta manjša, tudi zagonska podjetja. Če bi se davek obračunal v višini treh odstotkov, bi države članice po ocenah Bruslja lahko zbrale za pet milijard evrov davčnih prihodkov na leto.
Tako digitalni davek kot tudi davek na finančne transakcije, o katerem spet razpravlja skupina zainteresiranih držav članic pod vodstvom Francije in Nemčije, bi utegnila biti vira evrskega proračuna.
