Na pragu padca kosovske vlade
Ali bo Washington skupaj z Moskvo prevzel vajeti kosovskega problema v svoje roke?
Odpri galerijo
Hashim Thaçi (levo) in ameriški državni sekretar Mike Pompeo sta s stiskom rok potrdila ameriško-kosovsko zavezništvo. FOTO: Jim Young/Reuters
Priština je vse bolj razdeljena zaradi pritiska EU in ZDA, naj ukine carine na srbsko blago. Na Kosovu niso izključeni padec vlade Ramusha Haradinaja in predčasne volitve. Predsednik parlamenta Kadri Veseli napoveduje, da bo kandidiral za premiera.
Pritisk Washingtona na Prištino je prisilil kosovsko politično elito k razmisleku o trgovinski vojni s Srbijo in BiH. V medijih ugibajo, ali bodo ZDA skupaj z Rusijo prevzele vajeti kosovskega problema v svoje roke in posredovale v dialogu med Beogradom in Prištino.
Po oceni analitikov se bo usoda kosovskih carin končala v Washingtonu. Še zlasti če bodo formalnemu pritisku, kot je bila zavrnitev vizuma Haradinaju, sledili konkretni ukrepi. Priština se boji, da bi izgubila ameriško podporo, medtem ko Evropa, ki ima sicer na voljo številne vzvode pritiska, na Kosovu nima avtoritete.
Haradinaj pogojuje ukinitev carine na srbsko blago z mednarodno konferenco o celovitem sporazumu med Beogradom in Prištino, ki bi vključeval obojestransko priznanje ter Kosovu zagotavljal vstop v EU. V pismu, ki ga je poslal veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije ter vodji pisarne EU v Prištini Nataliji Apostolovi, je še zahteval od ZDA in EU, naj se obvežeta, da ne bo nobenih sprememb obstoječih meja Kosova, delitve ali zamenjave ozemlja in podelitve izvršnih pristojnosti skupnosti srbskih občin.
Ker Kosovo ne potrebuje konfrontacije z ZDA in EU, se je Veseli zavzel za suspenz carin za tri mesece. V tem obdobju naj bi zadostili pogojem za njihovo ukinitev. S tem predlogom, ki ga Haradinaj odločno zavrača, je seznanil tudi ameriškega veleposlanika na Kosovu Philipa Kosnetta. Po njegovem ZDA in EU, ki so glavni strateški partnerji Kosova, ne bodo razumevajoče glede pogojevanja ukinitve carin.
Veseli je prepričan, da je dialog najbolj učinkovito sredstvo za premostitev vseh nesporazumov na Balkanu. Proces se mora končati s sprejemljivim sporazumom za Kosovo. To tudi pomeni, da kosovski državljani ne bi smeli ostati izolirani in brez pravice svobodnega gibanja v schengenskem območju. Vizumsko liberalizacijo zahteva tudi Haradinaj, Veseli pa je sklenil z besedami, da trmoglavost v odnosu do ZDA ni državotvorna politika. Kot je napovedal, bo njegova stranka samostojno nastopila na volitvah, sam pa bo kandidiral za premiera. Veseli je še poudaril, da bo odzvonilo vsem koruptivnim politikom.
Ker obstaja vse večja verjetnost, da bo Veselijeva Demokratska stranka Kosova izstopila iz vlade, Haradinaj ne izključuje njenega padca. Kot je še poudaril, se ne boji izrednih volitev, ki bi se lahko zgodile zelo hitro. Haradinaj se je zaradi carin na srbsko blago sprl tudi s predsednikom Hashimom Thaçijem in zunanjim ministrom Behgjetom Pacollijem, ki se zavedata, da Priština ni več deležna brezpogojne ameriške podpore.
Thaçi je v pismu ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu zapisal, da je Kosovo pripravljeno na kompromisni dogovor s Srbijo o rešitvi nerešenih vprašanj med državama, ki bi končal stoletni spopad in prinesel mir v regijo. Po njegovem so uresničljivi vsi cilji Kosova, če bosta oblast in opozicija govorila z enim glasom in če bo Priština ohranila ameriško podporo.
Pritisk Washingtona na Prištino je prisilil kosovsko politično elito k razmisleku o trgovinski vojni s Srbijo in BiH. V medijih ugibajo, ali bodo ZDA skupaj z Rusijo prevzele vajeti kosovskega problema v svoje roke in posredovale v dialogu med Beogradom in Prištino.
Cilj je obojestransko priznanje
Po oceni analitikov se bo usoda kosovskih carin končala v Washingtonu. Še zlasti če bodo formalnemu pritisku, kot je bila zavrnitev vizuma Haradinaju, sledili konkretni ukrepi. Priština se boji, da bi izgubila ameriško podporo, medtem ko Evropa, ki ima sicer na voljo številne vzvode pritiska, na Kosovu nima avtoritete.
Haradinaj pogojuje ukinitev carine na srbsko blago z mednarodno konferenco o celovitem sporazumu med Beogradom in Prištino, ki bi vključeval obojestransko priznanje ter Kosovu zagotavljal vstop v EU. V pismu, ki ga je poslal veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije ter vodji pisarne EU v Prištini Nataliji Apostolovi, je še zahteval od ZDA in EU, naj se obvežeta, da ne bo nobenih sprememb obstoječih meja Kosova, delitve ali zamenjave ozemlja in podelitve izvršnih pristojnosti skupnosti srbskih občin.
Ker Kosovo ne potrebuje konfrontacije z ZDA in EU, se je Veseli zavzel za suspenz carin za tri mesece. V tem obdobju naj bi zadostili pogojem za njihovo ukinitev. S tem predlogom, ki ga Haradinaj odločno zavrača, je seznanil tudi ameriškega veleposlanika na Kosovu Philipa Kosnetta. Po njegovem ZDA in EU, ki so glavni strateški partnerji Kosova, ne bodo razumevajoče glede pogojevanja ukinitve carin.
Mir namesto stoletnih spopadov
Veseli je prepričan, da je dialog najbolj učinkovito sredstvo za premostitev vseh nesporazumov na Balkanu. Proces se mora končati s sprejemljivim sporazumom za Kosovo. To tudi pomeni, da kosovski državljani ne bi smeli ostati izolirani in brez pravice svobodnega gibanja v schengenskem območju. Vizumsko liberalizacijo zahteva tudi Haradinaj, Veseli pa je sklenil z besedami, da trmoglavost v odnosu do ZDA ni državotvorna politika. Kot je napovedal, bo njegova stranka samostojno nastopila na volitvah, sam pa bo kandidiral za premiera. Veseli je še poudaril, da bo odzvonilo vsem koruptivnim politikom.
Ker obstaja vse večja verjetnost, da bo Veselijeva Demokratska stranka Kosova izstopila iz vlade, Haradinaj ne izključuje njenega padca. Kot je še poudaril, se ne boji izrednih volitev, ki bi se lahko zgodile zelo hitro. Haradinaj se je zaradi carin na srbsko blago sprl tudi s predsednikom Hashimom Thaçijem in zunanjim ministrom Behgjetom Pacollijem, ki se zavedata, da Priština ni več deležna brezpogojne ameriške podpore.
Thaçi je v pismu ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu zapisal, da je Kosovo pripravljeno na kompromisni dogovor s Srbijo o rešitvi nerešenih vprašanj med državama, ki bi končal stoletni spopad in prinesel mir v regijo. Po njegovem so uresničljivi vsi cilji Kosova, če bosta oblast in opozicija govorila z enim glasom in če bo Priština ohranila ameriško podporo.
