Na procesu proti Trumpu je tudi prihodnost ZDA
Med spori v senatu je Trump v Davosu napovedal skorajšnja trgovinska pogajanja z EU.
Odpri galerijo
Republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham (se je iz zapriseženega nasprotnika spremenil v tesnega zaveznika Donalda Trumpa. FOTO: Alex Wong Afp
New York – Ameriški senat je po mnenju predsednika vrhovnega sodišča najboljše posvetovalno telo na svetu, toda visoki predstavniki njegovih strank so se že prvi dan procesa proti predsedniku Donaldu Trumpu zmerjali kot v beznici. Takšno sovraštvo med republikanci in demokrati je mogoče razložiti le s prelomnimi posledicami razreševanja predsednika za ameriško politično in gospodarsko prihodnost ter z dejstvom, da bodo poraženci morda tudi osebno odgovarjali.
Donald Trump, prizanesljivo rečeno, je brez dlake na jeziku. Najvišje demokrate ponižuje z oznakami, kot so debeli Jerry (Nadler), nora Nancy (Pelosi) in Adam (Schiff) s špičastim vratom, med predvolilno kampanjo leta 2016 je enako nesramno obdelal tedanje republikanske nasprotnike. Senator Lindsey Graham je bil tedaj zanj eden od najbolj bebastih ljudi, Ted Cruz največji lažnivec, Graham in Cruz pa sta Trumpa med drugim imenovala popoln idiot in cmeravi strahopetec. Oba sta zdaj del republikanske večine v senatu, ki predsedniku trdno stoji ob strani, in ko je demokratski tožilec Jerrold Nadler prvi dan procesa drugi strani očital izdajalsko glasovanje proti poštenemu procesu in ZDA, so vsi republikanski senatorji skočili pokonci. Ameriški kongres je doživel zmerjanje, kakršnega že dolgo ne pomni.
New York – Do konca tedna besedo na procesu proti republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu dobivajo demokratski tožilci in predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu Adam Schiff, ki je vodil preiskavo, je že razložil njihove razloge za obtožnico. Trump je po njegovem prepričanju natančno tisto, kar so ameriški ustanovni očetje želeli preprečiti s procesom razrešitve: despot. Tudi ustanovni očetje ZDA so živeli pod monarhijo in so tvegali svoja življenja, da so se je osvobodili. Vedeli so, da so ustvarili mogočno izvršilno oblast, ki v redkih primerih potrebuje varovalke.
Kalifornijski kongresnik je v podkrepitev svojih argumentov navajal iz pisma Alexandra Hamiltona Georgeu Washingtonu o človeku brez načel v zasebnem življenju, v obupnem prizadevanju za bogastvom, z despotskim obnašanjem in dovolj talenti, ki se povzpne »na konjička popularnosti« ter s tem ogroža svobodo, sramoti vlado in vzbuja sume. Adam Schiff ne dvomi, da bi ustanovni očetje kot takšnega prepoznali Donalda Trumpa, verjame, da je sedanji predsednik njihova nočna mora.
Visoki demokrat, iz katerega se Trump grdo norčuje zaradi domnevno špičastega vratu, opozarja na vladno zadrževanje dokumentov pred preiskavo razrešitve in s tem po njegovem prepričanju pred ameriškim ljudstvom. V Beli hiši trdijo, da branijo le samostojnost izvršilne veje oblasti, ki se ne sme uklanjati kongresni, še posebej, če ta v razsojanje o tako pomembnih vprašanjih kot je predsednikova pravica posvetovanja s svojimi svetovalci noče vključiti sodne veje. Demokratski preiskovalci so umaknili tožbe za pričanje nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in drugih s poznavanjem okoliščin predsednikovega julijskega telefonskega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je v središču poskusa njegove razrešitve.
Schiff je kljub temu dobro utemeljil prepričanja demokratskih tožilcev: Trumpovo pritiskanje na Zelenskega, naj sproži preiskavo v delovanje nekdanjega demokratskega podpredsednika Joeja Bidna v tej državi, je po njihovem skorumpirama shema za goljufanje na letošnjih predsedniških volitvah. Biden je še vedno vodilni demokratski predsedniški kandidat, Trump pa naj bi zaradi njega zadržal vojaško pomoč Ukrajini.
Demokratska obtožnica pa ni prepričala še nobenega republikanskega senatorja v kongresnem telesu, v katerem poteka proces razrešitve, in predsednik republikanske večine Mitch McConnel ne popušča pri pravilih sojenja. Tožilci dobivajo omejen čas za predstavitev obtožnice, tako kot na procesu proti demokratskemu predsedniku Billu Clintonu pa bodo o morebitnih novih pričah odločali kasneje. Za zdaj ni verjeti, da bodo republikanski senatorji soglašali z demokratskimi željami, predsednik in njegovi pa bi, nasprotno, radi zaslišali Bidnovega sina Hunterja, ki je v času velikega očetovega vpliva na ameriško politiko do Ukrajine sedel na dobro plačanem položaju tamkajšnjega zelo spornega proizvajalca zemeljskega plina.
Demokrati so pred tem predstavili vrsto pobud za pričanja in dokumente predsednikovih tesnih sodelavcev, vsaka od teh pa je prinesla dolgotrajne razprave in glasovanje, zato so bili živci po polnoči napeti. Zdaj je slišati govorice, da bi demokrati v zameno za pričanje nekdanjega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in nekaterih drugih Trumpovih tesnih sodelavcev privolili celo v zaslišanje sina demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Nekdanji demokratski podpredsednik ZDA se je Trumpu zdel tako sumljiv, da je zaprosil ukrajinskega kolega, naj ga preiščejo. Poletni telefonski pogovor je skupaj z informacijami o zadrževanju vojaške pomoči Ukrajini privedel do preiskave o razrešitvi.
Republikanci se bodo neradi spustili v takšen »quid pro quo«, potem ko demokrati prvotnega »nekaj za nekaj« sploh niso zapisali v obtožnico. Ukrajina je namreč dobila pomoč, ne da bi začela preiskovati Bidna, in glavni pravnik Bele hiše Pat Cipollone je govoril o absurdnih in nezaslišanih obtožbah. A je zmerjanje med demokrati in republikanci tudi dimna zavesa. Nobena stran ne popusti niti za milimeter, ker je na kocki politična in gospodarska prihodnost ZDA.
Republikanci Trumpu odpuščajo vse, ker je z znižanjem davkov, odpravo regulacij in drugimi ukrepi zagnal rast in zaposlovanje, mnogi mu ploskajo tudi zaradi prizadevanj za tisto, kar sami vidijo kot pravičnejše zunanjetrgovinske odnose. Zaradi vsega tega Trumpa podpirajo številni republikanski volivci in mnogi, ki so prej glasovali za demokrata Baracka Obamo, pa jih je razočaral. Tradicionalni ameriški nasprotniki socializma s to besedo, ki je v konservativnih ZDA skorajda psovka, opisujejo zdravstveno zavarovanje »obamacare«. Poslanstvo ZDA je po njihovem prepričanju spodbujanje podjetnosti, verskih pravic, pravice do orožja in nekaterih drugih členov ameriške ustave ter njenih amandmajev, za katere se zavzema tudi Trump.
So se nekateri med njimi že odvrnili od "trumpizma"? Demokrati se bojijo dolgotrajnega vpliva sedanjega reaganizma z nacionalističnim predznakom, zlasti če bi republikanski prvak res spet prevesil tehtnico na dve skoraj identični polovici razdeljenega javnega mnenja. Bojijo se tudi za tradicionalna ameriška zavezništva in vlogo v svetu, ki je bila doslej veliko širša od trumpovskega barantanja z interesi. Z globalno usmerjenimi ameriškimi politiki je imela lažje odnose tudi Evropa, ki ji je nacionalist Trump v Davosu napovedal pogajanja o trgovinskih spremembah še pred ameriškimi volitvami. Po njegovih besedah je EU težavnejša celo od Kitajske, s katero se je delno pogodil.
A je videti, da so vsaj nekateri prejšnji visoki ameriški politiki pri globalizaciji videli tudi svoje interese, če ne, Hunter Biden z zgodovino odvisnosti od mamil najbrž ne bi sedel v upravnem odboru spornega ukrajinskega podjetja. Trump ne verjame zagotovilom njegovega očeta, da se o poslih in zaposlitvah nista pogovarjala, pri miru ne bo pustil niti nadzora zvezne policije FBI nad člani njegove predvolilne kampanje v času Obamove administracije. Republikanski predsednik se po drugi strani zaveda, da bo morebitni demokratski naslednik ali naslednica zelo verjetno iskal njegove grehe, in njegovi nasprotniki verjamejo, da jih ni malo.
Donald Trump, prizanesljivo rečeno, je brez dlake na jeziku. Najvišje demokrate ponižuje z oznakami, kot so debeli Jerry (Nadler), nora Nancy (Pelosi) in Adam (Schiff) s špičastim vratom, med predvolilno kampanjo leta 2016 je enako nesramno obdelal tedanje republikanske nasprotnike. Senator Lindsey Graham je bil tedaj zanj eden od najbolj bebastih ljudi, Ted Cruz največji lažnivec, Graham in Cruz pa sta Trumpa med drugim imenovala popoln idiot in cmeravi strahopetec. Oba sta zdaj del republikanske večine v senatu, ki predsedniku trdno stoji ob strani, in ko je demokratski tožilec Jerrold Nadler prvi dan procesa drugi strani očital izdajalsko glasovanje proti poštenemu procesu in ZDA, so vsi republikanski senatorji skočili pokonci. Ameriški kongres je doživel zmerjanje, kakršnega že dolgo ne pomni.
Adam Schiff, ki je vodil preiskavo, je razložil razloge za obtožnico. FOTO: AFP
Demokrati obtožujejo
New York – Do konca tedna besedo na procesu proti republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu dobivajo demokratski tožilci in predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu Adam Schiff, ki je vodil preiskavo, je že razložil njihove razloge za obtožnico. Trump je po njegovem prepričanju natančno tisto, kar so ameriški ustanovni očetje želeli preprečiti s procesom razrešitve: despot. Tudi ustanovni očetje ZDA so živeli pod monarhijo in so tvegali svoja življenja, da so se je osvobodili. Vedeli so, da so ustvarili mogočno izvršilno oblast, ki v redkih primerih potrebuje varovalke.
Kalifornijski kongresnik je v podkrepitev svojih argumentov navajal iz pisma Alexandra Hamiltona Georgeu Washingtonu o človeku brez načel v zasebnem življenju, v obupnem prizadevanju za bogastvom, z despotskim obnašanjem in dovolj talenti, ki se povzpne »na konjička popularnosti« ter s tem ogroža svobodo, sramoti vlado in vzbuja sume. Adam Schiff ne dvomi, da bi ustanovni očetje kot takšnega prepoznali Donalda Trumpa, verjame, da je sedanji predsednik njihova nočna mora.
Visoki demokrat, iz katerega se Trump grdo norčuje zaradi domnevno špičastega vratu, opozarja na vladno zadrževanje dokumentov pred preiskavo razrešitve in s tem po njegovem prepričanju pred ameriškim ljudstvom. V Beli hiši trdijo, da branijo le samostojnost izvršilne veje oblasti, ki se ne sme uklanjati kongresni, še posebej, če ta v razsojanje o tako pomembnih vprašanjih kot je predsednikova pravica posvetovanja s svojimi svetovalci noče vključiti sodne veje. Demokratski preiskovalci so umaknili tožbe za pričanje nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in drugih s poznavanjem okoliščin predsednikovega julijskega telefonskega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je v središču poskusa njegove razrešitve.
Schiff je kljub temu dobro utemeljil prepričanja demokratskih tožilcev: Trumpovo pritiskanje na Zelenskega, naj sproži preiskavo v delovanje nekdanjega demokratskega podpredsednika Joeja Bidna v tej državi, je po njihovem skorumpirama shema za goljufanje na letošnjih predsedniških volitvah. Biden je še vedno vodilni demokratski predsedniški kandidat, Trump pa naj bi zaradi njega zadržal vojaško pomoč Ukrajini.
Demokratska obtožnica pa ni prepričala še nobenega republikanskega senatorja v kongresnem telesu, v katerem poteka proces razrešitve, in predsednik republikanske večine Mitch McConnel ne popušča pri pravilih sojenja. Tožilci dobivajo omejen čas za predstavitev obtožnice, tako kot na procesu proti demokratskemu predsedniku Billu Clintonu pa bodo o morebitnih novih pričah odločali kasneje. Za zdaj ni verjeti, da bodo republikanski senatorji soglašali z demokratskimi željami, predsednik in njegovi pa bi, nasprotno, radi zaslišali Bidnovega sina Hunterja, ki je v času velikega očetovega vpliva na ameriško politiko do Ukrajine sedel na dobro plačanem položaju tamkajšnjega zelo spornega proizvajalca zemeljskega plina.
Republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham (se je iz zapriseženega nasprotnika spremenil v tesnega zaveznika Donalda Trumpa. FOTO: Alex Wong Afp
Demokrati so pred tem predstavili vrsto pobud za pričanja in dokumente predsednikovih tesnih sodelavcev, vsaka od teh pa je prinesla dolgotrajne razprave in glasovanje, zato so bili živci po polnoči napeti. Zdaj je slišati govorice, da bi demokrati v zameno za pričanje nekdanjega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in nekaterih drugih Trumpovih tesnih sodelavcev privolili celo v zaslišanje sina demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Nekdanji demokratski podpredsednik ZDA se je Trumpu zdel tako sumljiv, da je zaprosil ukrajinskega kolega, naj ga preiščejo. Poletni telefonski pogovor je skupaj z informacijami o zadrževanju vojaške pomoči Ukrajini privedel do preiskave o razrešitvi.
Sovraštvo med republikanci in demokrati je mogoče razložiti le s prelomnimi posledicami razreševanja predsednika.
Absurdne obtožbe?
Republikanci se bodo neradi spustili v takšen »quid pro quo«, potem ko demokrati prvotnega »nekaj za nekaj« sploh niso zapisali v obtožnico. Ukrajina je namreč dobila pomoč, ne da bi začela preiskovati Bidna, in glavni pravnik Bele hiše Pat Cipollone je govoril o absurdnih in nezaslišanih obtožbah. A je zmerjanje med demokrati in republikanci tudi dimna zavesa. Nobena stran ne popusti niti za milimeter, ker je na kocki politična in gospodarska prihodnost ZDA.
Republikanci Trumpu odpuščajo vse, ker je z znižanjem davkov, odpravo regulacij in drugimi ukrepi zagnal rast in zaposlovanje, mnogi mu ploskajo tudi zaradi prizadevanj za tisto, kar sami vidijo kot pravičnejše zunanjetrgovinske odnose. Zaradi vsega tega Trumpa podpirajo številni republikanski volivci in mnogi, ki so prej glasovali za demokrata Baracka Obamo, pa jih je razočaral. Tradicionalni ameriški nasprotniki socializma s to besedo, ki je v konservativnih ZDA skorajda psovka, opisujejo zdravstveno zavarovanje »obamacare«. Poslanstvo ZDA je po njihovem prepričanju spodbujanje podjetnosti, verskih pravic, pravice do orožja in nekaterih drugih členov ameriške ustave ter njenih amandmajev, za katere se zavzema tudi Trump.
- Grobe obtožbe med republikanci in demokrati.
- Dolgoročne posledice ameriških medstrankarskih sporov.
- Tarča Trumpovega zunanjepolitičnega nacionalizma bo kmalu spet tudi Evropa.
Mnogi Trumpovi volivci so bili prej za demokrata Baracka Obama. FOTO: Carlos Barria Reuters
So se nekateri med njimi že odvrnili od "trumpizma"? Demokrati se bojijo dolgotrajnega vpliva sedanjega reaganizma z nacionalističnim predznakom, zlasti če bi republikanski prvak res spet prevesil tehtnico na dve skoraj identični polovici razdeljenega javnega mnenja. Bojijo se tudi za tradicionalna ameriška zavezništva in vlogo v svetu, ki je bila doslej veliko širša od trumpovskega barantanja z interesi. Z globalno usmerjenimi ameriškimi politiki je imela lažje odnose tudi Evropa, ki ji je nacionalist Trump v Davosu napovedal pogajanja o trgovinskih spremembah še pred ameriškimi volitvami. Po njegovih besedah je EU težavnejša celo od Kitajske, s katero se je delno pogodil.
A je videti, da so vsaj nekateri prejšnji visoki ameriški politiki pri globalizaciji videli tudi svoje interese, če ne, Hunter Biden z zgodovino odvisnosti od mamil najbrž ne bi sedel v upravnem odboru spornega ukrajinskega podjetja. Trump ne verjame zagotovilom njegovega očeta, da se o poslih in zaposlitvah nista pogovarjala, pri miru ne bo pustil niti nadzora zvezne policije FBI nad člani njegove predvolilne kampanje v času Obamove administracije. Republikanski predsednik se po drugi strani zaveda, da bo morebitni demokratski naslednik ali naslednica zelo verjetno iskal njegove grehe, in njegovi nasprotniki verjamejo, da jih ni malo.
