Na svetu še vedno lačnih več kot 820 milijonov ljudi

Že tretje leto zapored število lačnih po svetu narašča: lačen je eden od devetih ljudi, prav tako pa se zvišuje odstotek ljudi s prekomerno telesno težo.

Objavljeno
15. julij 2019 19.06
Posodobljeno
15. julij 2019 19.08
FOTO: Shutterstock
Be. B.
Be. B.
Leta 2018 okoli 820 milijonov ljudi ni imelo dovolj hrane, leto poprej pa je bilo po svetu lačnih 811 milijonov ljudi. Že tretje leto zapored število narašča, kar pa pomeni velik izziv za doseganje trajnostno naravnanega cilja – nične lakote, ki jo želijo doseči do leta 2030. To kažejo podatki letnega poročila Združenih narodov The State of Food Security and Nutrition in the World.

Poleg tega pa je doseganje cilja, kot navajajo v poročilu, težko tudi zaradi počasnega zmanjševanja števila otrok, ki ne živijo v razmerah za normalen razvoj oziroma števila otrok, rojenih s prenizko telesno težo. Obenem pa se v vseh regijah sveta povečuje število ljudi s prekomerno telesno težo oziroma debelih ljudi, predvsem med otroci, ki se šolajo, kot tudi med odraslimi.

Na vseh kontintentih je tveganje za pomanjkanje hrane večje pri ženskah kot pri moških, največja vrzel med spoloma je v Latinski Ameriki. Lakota se povečuje v mnogih državah, ki gospodarsko zaostajajo, predvsem v državah s srednjimi dohodki in tistimi, ki so močno odvisne od mednarodne trgovine z osnovnimi surovinami. Dohodkovna neenakost se povečuje v državah, kjer več ljudi trpi za lakoto, kar še otežuje situacijo revnejšim, ranljivim oziroma marginaliziranim skupinam.

Vladajoči v Združenih narodih zato pravijo, »da moramo spodbujati strukturne spremembe, ki bodo v središče postavljale ljudi in skupnosti, da bi tako zmanjšali gospodarsko ranljivost in se osredotočili na odpravljanje lakote, negotovosti pri preskrbi s hrano in vseh oblik podhranjenosti«.

image
FOTO: Jure Eržen/delo


Lačen je eden od devetih ljudi na svetu, največ ljudi za lakoto trpi v Aziji (dobrih 500 milijonov), v Afriki je lačnih okoli 250 milijonov ljudi, V Latinski Ameriki in na Karibih pa okoli 42 milijonov ljudi. Dobra četrtina ljudi na svetu – 2 milijardi, živi v zmernem do hudem pomanjkanju hrane.

Na drugi strani pa na svetu okoli 338 milijonov šolajočih otrok s prekomerno težo in 672 milijonov predebelih odraslih, kar je eden na osem ljudi.


Situacija je najbolj zaskrbljujoča v Afriki, kjer število ljudi, ki trpi za lakoto pravzaprav raste v skoraj vsej regijah, na vzhodu Afrike je podhranjena skoraj tretjina populacije. K temu pripomorejo tudi klimatske spremembe in konflikti. Po številu je največ lačnih ljudi v Aziji, predvsem na južnem delu celine, skupaj pa je na obeh celinah največji delež vseh vrst podhranjenosti: tam živi namreč devet od desetih nerazvitih otrok in več kot devet od desetih izgubljenih otrok po svetu. V južni Aziji in podsaharski Afriki je nerazvit eden od treh otrok.

image
FOTO: Yuri Cortez/AFP


Na drugi strani pa poleg velikega števila nerazvitih in podhranjenih otrok v Afriki in Aziji živi tri četrtine otrok s prekomerno težo, kar je posledica nezdravega prehranjevanja.
 
V letošnjem poročilu so sicer uvedli nov kazalnik za merjenje prehranske negotovosti in spremljanja doseganja cilja nične lakote, in sicer razširjenost zmerne ali hude negotovosti glede hrane. Ta kazalnik temelji na podatkih, pridobljenih neposredno od ljudi v raziskavah, in sicer o njihovem dostopu do hrane v zadnjih 12 mesecih.
 
Poročilo ocenjuje, da več kot 2 milijardi ljudi, večinoma v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, nima rednega dostopa do varne, hranilne in oziroma zadostne količine hrane. Nered dostop pa je izziv tudi za države z visokim dohodkom, vključno z osem odstoki prebivalstva v Severni Ameriki in Evropi.

To zahteva temeljito preoblikovanje prehranskih sistemov, da bi zagotovili trajnostno proizvedeno zdravo prehrano za rastoče svetovno prebivalstvo.