»Nacionalizacija« srbskih cerkvenih objektov v Črni gori?
Milo Đukanović: Škofije Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori varujejo infrastrukturo velike Srbije.
Odpri galerijo
Škof SPC Joanikije je pred več tisoč verniki v Podgorici poudaril, da se bodo borili za svoje zakonske pravice ter varovali in branili svoje cerkve, samostane in grobove prednikov. FOTO: Savo Prelević/AFP
Srbska pravoslavna cerkev (SPC) obtožuje črnogorsko oblast, da jim skuša z novim verskim zakonom zaseči cerkve in samostane ter oropati njihovo premoženje. Črnogorski predsednik Milo Đukanović je izpostavil, da je SPC v Črni gori bolj politična kot verska organizacija, njene škofije pa varujejo infrastrukturo velike Srbije. To naj bi bila njena misija.
Predlagani črnogorski zakon o verski svobodi predvideva, da bi morale vse verske skupnosti v državi predložiti dokaze o lastništvu svojih objektov pred letom 1918, ko je Črna gora vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če verske skupnosti tega ne bodo mogle dokazati, bo lastništvo nad njihovimi objekti prevzela država.
Po oceni strokovnjakov za varovanje etničnih, verskih in jezikovnih pravic manjšin je bil celo komunistični režim pravičnejši do cerkva, ker so njegovi ukrepi prizadeli vse verske skupnosti, črnogorski zakon pa bo prizadel samo SPC. Ta je obtožila črnogorsko vlado, da namerava SPC nasilno odvzeti več sto cerkva in samostanov, ki so na ozemlju Črne gore in da poglablja delitve v črnogorski družbi. Vlada zavrača obtožbe in zatrjuje, da želi zgolj urediti lastninsko stanje in finančne zadeve različnih verskih skupnosti.
Osnutek zakona ne vsebuje procedure dokazovanja lastništva in ne omenja pristojnih sodišč, temveč popis premoženja in prepis lastništva prepušča kar upravnim organom. Vlada je osnutek sprejela brez predhodne javne razprave. Podoben predlog je beneška komisija Sveta Evrope zavrnila leta 2015, o novem pa naj bi se izrekla do konca junija. Tudi če bo njena odločitev znova negativna, lahko SPC toži Črno goro na evropskem sodišču za človekovekove pravice v Strasbourgu.
Đukanović je poudaril, da SPC zanika črnogorsko nacionalno identiteto, Črnogorce kot narod in črnogorsko pravoslavno cerkev. Po njenem je neodvisna Črna gora začasna tvorba in rezultat igre nezrelih ljudi, kajti države so prehodne, Cerkev pa je starejša od vseh. Misija SPC naj bi bila, da sčasoma popravi politično napako Srbije, ki je dovolila neodvisnost Črne gore.
Črnogorski predsednik je spomnil, da je imela SPC tudi svetle trenutke, ko je podprla demokratične spremembe v Srbiji in ko se ni vmešavala v referendum leta 2006 v Črni gori, čeprav je bila proti njeni neodvisnosti. Kot je še izjavil, se bodo izogibali zaostrovanju odnosov in ne bodo nasedali na provokacije, brezkompromisno pa bodo branili lastne interese. Z napovedjo obnove avtokefalnosti črnogorske pravoslavne cerkve je dejansko napovedal obračun z SPC.
Srbska premierka Ana Brnabić je izrazila upanje, da v Črni gori ne bodo ogrožali premoženja SPC. Srbski minister za inovacije in tehnologijo Nenad Popović je Črno goro označil za mafijsko državo, Đukanovića pa za največjega kriminalca v Evropi. Po njegovem gre za uničevanje tisočletne prisotnosti srbskega pravoslavja v Črni gori. Kot je ocenil, je zakon sovražno dejanje, napad na SPC, srbski narod in Srbijo. Črnogorsko zunanje ministrstvo je zaradi težkih besed na račun predsednika na zagovor poklicalo srbskega veleposlanika Zorana Bingulaca in izrazilo pričakovanje, da se bo Beograd ogradil od izjav Popovića.
Črnogorska vlada je odgovorila na prošnjo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, naj umakne zakon, ki bo ogrozil sicer dobre odnose med državama, da ne bo nikomur dovolila, tako tudi ne Srbiji, da bi vplivala na njene odločitve, ker je Črna gora suverena država, ki samostojno oblikuje zakonodajne okvire. Vučić je pojasnil, da se ni vmešaval v notranje zadeve srbske sosede in da ga nikoli ni motilo, ko se je Podgorica zavzemala za pravice črnogorske manjšine v Srbiji.
Ker je Podgorica pokazala "veliko razumevanja" za njegovo prošnjo, bo prosil še beneško komisijo, naj ne podpre zakona, ker SPC že stoletja obstaja na tem ozemlju, zaščite in zatočišča pa ne nudi le srbskemu narodu, temveč tudi mnogim Črnogorcem.
Predlagani črnogorski zakon o verski svobodi predvideva, da bi morale vse verske skupnosti v državi predložiti dokaze o lastništvu svojih objektov pred letom 1918, ko je Črna gora vstopila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če verske skupnosti tega ne bodo mogle dokazati, bo lastništvo nad njihovimi objekti prevzela država.
»Črna gora je začasna tvorba«
Po oceni strokovnjakov za varovanje etničnih, verskih in jezikovnih pravic manjšin je bil celo komunistični režim pravičnejši do cerkva, ker so njegovi ukrepi prizadeli vse verske skupnosti, črnogorski zakon pa bo prizadel samo SPC. Ta je obtožila črnogorsko vlado, da namerava SPC nasilno odvzeti več sto cerkva in samostanov, ki so na ozemlju Črne gore in da poglablja delitve v črnogorski družbi. Vlada zavrača obtožbe in zatrjuje, da želi zgolj urediti lastninsko stanje in finančne zadeve različnih verskih skupnosti.
Osnutek zakona ne vsebuje procedure dokazovanja lastništva in ne omenja pristojnih sodišč, temveč popis premoženja in prepis lastništva prepušča kar upravnim organom. Vlada je osnutek sprejela brez predhodne javne razprave. Podoben predlog je beneška komisija Sveta Evrope zavrnila leta 2015, o novem pa naj bi se izrekla do konca junija. Tudi če bo njena odločitev znova negativna, lahko SPC toži Črno goro na evropskem sodišču za človekovekove pravice v Strasbourgu.
Zelena luč beneške komisije
Vlada v Podgorici je danes zvečer sporočila, da je beneška komisija podprla njen predlog zakona o verski svobodi. Po njeni oceni predlagani zakon prinaša pomembne pozitivne spremembe v zastarelo zakonodajo. Komisija razume zaskrbljenost oblasti v Črni gori, da je v devetdesetih prišlo do zlorab registracij niza verskih objektov, ki bi lahko bili del črnogorske kulturne dediščine.
Vlada v Podgorici je danes zvečer sporočila, da je beneška komisija podprla njen predlog zakona o verski svobodi. Po njeni oceni predlagani zakon prinaša pomembne pozitivne spremembe v zastarelo zakonodajo. Komisija razume zaskrbljenost oblasti v Črni gori, da je v devetdesetih prišlo do zlorab registracij niza verskih objektov, ki bi lahko bili del črnogorske kulturne dediščine.
Đukanović je poudaril, da SPC zanika črnogorsko nacionalno identiteto, Črnogorce kot narod in črnogorsko pravoslavno cerkev. Po njenem je neodvisna Črna gora začasna tvorba in rezultat igre nezrelih ljudi, kajti države so prehodne, Cerkev pa je starejša od vseh. Misija SPC naj bi bila, da sčasoma popravi politično napako Srbije, ki je dovolila neodvisnost Črne gore.
Črnogorski predsednik je spomnil, da je imela SPC tudi svetle trenutke, ko je podprla demokratične spremembe v Srbiji in ko se ni vmešavala v referendum leta 2006 v Črni gori, čeprav je bila proti njeni neodvisnosti. Kot je še izjavil, se bodo izogibali zaostrovanju odnosov in ne bodo nasedali na provokacije, brezkompromisno pa bodo branili lastne interese. Z napovedjo obnove avtokefalnosti črnogorske pravoslavne cerkve je dejansko napovedal obračun z SPC.
»Kriminalec številka ena v Evropi«
Srbska premierka Ana Brnabić je izrazila upanje, da v Črni gori ne bodo ogrožali premoženja SPC. Srbski minister za inovacije in tehnologijo Nenad Popović je Črno goro označil za mafijsko državo, Đukanovića pa za največjega kriminalca v Evropi. Po njegovem gre za uničevanje tisočletne prisotnosti srbskega pravoslavja v Črni gori. Kot je ocenil, je zakon sovražno dejanje, napad na SPC, srbski narod in Srbijo. Črnogorsko zunanje ministrstvo je zaradi težkih besed na račun predsednika na zagovor poklicalo srbskega veleposlanika Zorana Bingulaca in izrazilo pričakovanje, da se bo Beograd ogradil od izjav Popovića.
Črnogorska vlada je odgovorila na prošnjo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, naj umakne zakon, ki bo ogrozil sicer dobre odnose med državama, da ne bo nikomur dovolila, tako tudi ne Srbiji, da bi vplivala na njene odločitve, ker je Črna gora suverena država, ki samostojno oblikuje zakonodajne okvire. Vučić je pojasnil, da se ni vmešaval v notranje zadeve srbske sosede in da ga nikoli ni motilo, ko se je Podgorica zavzemala za pravice črnogorske manjšine v Srbiji.
Ker je Podgorica pokazala "veliko razumevanja" za njegovo prošnjo, bo prosil še beneško komisijo, naj ne podpre zakona, ker SPC že stoletja obstaja na tem ozemlju, zaščite in zatočišča pa ne nudi le srbskemu narodu, temveč tudi mnogim Črnogorcem.
