»Nacionalizem je premagal delavski razred«

V Drvarju ne obratuje nič, kar bi dajalo kruh. Številne hiše so še poškodovane, tovarne v ruševinah.

Objavljeno
27. maj 2019 07.00
Posodobljeno
27. maj 2019 07.00
V Drvarju so se množično spomnili desanta na Drvar. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Drvar – Tri četrt stoletja po desantu in četrt stoletja po nesrečni vojni v BiH postaja nekdanji Titov Drvar mesto duhov. V socializmu industrijsko razviti Drvar je zdaj gospodarsko povsem na tleh, ljudje se izseljujejo. Ker ni zaposlitev, mora občina skrbeti za ljudi, za njihovo golo preživetje. Med ljudmi vladata apatija in strah, kaj jih lahko še doleti.

Med hrvaško ofenzivo Nevihta sredi 90. let prejšnjega stoletja so Drvar v zahodni Bosni zasedli in se vanj vselili Hrvati, čeprav so tu od nekdaj kot večinsko prebivalstvo živeli Srbi.

27
maturantov je bilo letos, pred četrt stoletja 270


Po daytonskem sporazumu je mesto pripadlo Srbom. Drvar sicer sodi v Livanjski kanton, ki ga pretežno vodijo Hrvatje.

image
Nekdanja tovarna celuloze, delo totalitarnega komunističnega režima, v demokraciji klavrno propada. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Pred vojno je v tej občini živelo 19.000 ljudi, zdaj vsega 3000 duš. Po besedah županje Dušice Runjić je prijavljenih okoli 7000 ljudi, kar pa ni realna slika, saj je veliko takih, ki tu sploh ne živijo. »Ker večina ljudi nima nobenih prihodkov in so socialno povsem na dnu, občina približno 90 odstotkov proračuna, ki znaša poldrugi milijon evrov (tri milijone konvertibilnih mark), namenja za socialo,« nam je povedala Runjićeva.


Ljudi ni, zato posel ne cveti


Tudi četrt stoletja po vojni so še dobro vidne njene posledice. Številne hiše so poškodovane ali porušene, nekdanji tovarni celuloze in lesnopredelovalne industrije Grmeč, ki sta v času Jugoslavije dajali kruh približno 9000 Drvarčanom, sta uničeni.

image
Sredi Drvarja. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Prodajalec v trgovini s tehničnimi izdelki pravi, da ljudi v mestu ni, zato tudi posel ne cveti. Dovolj ima obljub skorumpiranih politikov, zato bo domovino prej ali slej zapustil. Natakarica v gostišču s čevapčiči je povedala, da je leta 1995 maturiralo 270 srednješolcev, letos vsega 27.

image
Mnogi so se pod nekdanjo Titovo pečino udeležili slovesnosti ob obletnici desanta na Drvar. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Ob sobotnem proslavljanju nekdanjega praznika dneva mladosti je domačin Bore Lazić povedal, da je gospodarstvo v mestu »čista ničla«. »To pomeni, da ne obratuje nič, kar bi ljudem dajalo kruh,« pravi Lazić. Zato ni nenavadno, da se nekateri prepustijo nacionalistični evforiji, drugi pa jugonostalgiji.

»Politiki v Livanjskem kantonu, ki ga pretežno vodijo Hrvati, nimajo nobenega posluha za naše mesto.«
Bore Lazić, prebivalec Drvarja


Sobotne proslave ob obletnici desanta na Drvar se je udeležil prvoborec Zdenko Duplančić, nekdanji pripadnik prve proletarske brigade in udeleženec bitke, ko so partizani pred gotovo smrtjo rešili Tita. »Ko vidim, kaj se dogaja v državah nekdanje Jugoslavije, vam lahko mirne vesti povem, da se nisem za to boril. Zadnja vojna ni bila moja vojna. Ideološko gledano je nacionalizem žal premagal delavski razred.«

S predvojnih 19.000 je število prebivalcev občine Drvar upadlo na 3000.
Nekdaj cvetoče gospodarstvo je povsem sesuto.
Ljudje podlegajo nacionalizmu in jugonostalgiji.