
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Rusija je sporočila, da je bila napadena rezidenca predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu na severozahodu države, poroča Al Džazira.
Svetovalec Kremlja za zunanjo politiko Jurij Ušakov je dejal, da se je napad zgodil skoraj takoj po pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Po njegovih besedah napad ne bo ostal brez odgovora.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zatrdil, da je zračna obramba sestrelila 91 brezpilotnih letal dolgega dosega in da žrtev ni bilo.
Ukrajina je te ruske obtožbe odločno zavrnila. Predsednik Zelenski je Rusijo obtožil, da z izmišljenimi napadi skuša spodkopati mirovna pogajanja. Kljub temu je ameriški predsednik Trump izrazil jezo zaradi domnevnega napada in dejal, da bodo ZDA preverile, kaj se je v resnici zgodilo.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da odziv Moskve ne bo diplomatske narave ter da bo Rusija zaradi dogodka prilagodila svojo pogajalsko strategijo. Napad so ostro obsodili tudi Združeni arabski emirati in opozorili na grožnjo regionalni varnosti in stabilnosti.
Na diplomatskem področju so iz Washingtona sporočili, da je bil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom o Ukrajini pozitiven, čeprav brez konkretnih podrobnosti. Zelenski je hkrati opravil pogovore z voditelji Nemčije, Latvije in Finske ter jih seznanil z razvojem pogajanj.
Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so ZDA začele izvajati politiko, ki je postavila v ospredje interese Amerike, kar je pomenilo premik od tradicionalnega transatlantskega partnerstva z Evropo, piše Politico.
Trumpova administracija je pogajanja o Ukrajini in odnosih z Rusijo izvajala večinoma neposredno, brez vključevanja evropskih zaveznikov, nova ameriška strategija nacionalne varnosti pa je še dodatno pokazala, da ZDA Rusijo zdaj vidijo drugače kot Evropa.
Evropski voditelji so se poskušali prilagoditi, uskladiti stališča o Ukrajini, obrambi in trgovini ter doseči kompromisne rešitve, a je postalo jasno, da ZDA pri svojih odločitvah vodijo predvsem lastni interesi.
Leta 2026 bo tako ključno vprašanje, ali bo Evropa znala razviti samostojno in učinkovito strategijo za zaščito svojih interesov.
Lavrov je v intervjuju za ruske medije znova poudaril, da morata Ukrajina in Zahod priznati »novo ozemeljsko realnost«, nastalo po ruski priključitvi Krima ter delov regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.

Kljub tem pritiskom raziskava ukrajinskega inštituta DIF kaže, da 76 odstotkov Ukrajincev priznanje okupiranih ozemelj kot del Rusije zavrača kot nesprejemljivo.
Na bojiščih se spopadi nadaljujejo. Ruske sile so napadle mesto Orihiv v Zaporoški oblasti, pri čemer je bil ubit 46-letni moški, ena ženska pa ranjena. V Doneški oblasti je bilo ubitih več civilistov, med drugim sedem ljudi, ki so se skrivali v kleti v mestu Pokrovsk.
Ukrajinsko tožilstvo je sprožilo preiskavo zaradi domnevne usmrtitve dveh ukrajinskih vojnih ujetnikov, kar je označilo za hudo kršitev ženevske konvencije.

Tudi ruske oblasti poročajo o civilnih žrtvah zaradi ukrajinskih napadov, med drugim v Belgorodski oblasti ter na območjih Zaporožja in Donecka, ki so pod rusko okupacijo.
V televizijskem nagovoru je Putin zatrdil, da ruske enote napredujejo proti mestu Zaporožje, načelnik generalštaba Valerij Gerasimov pa je dejal, da so ruske sile letos zavzele več kot 6400 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.
Med redkimi dobrimi novicami je mednarodna agencija za jedrsko energijo potrdila, da so bila uspešno zaključena popravila električnih vodov v bližini jedrske elektrarne Zaporožje, kar zmanjšuje tveganje za novo jedrsko krizo v regiji.
Komentarji