Nadaljuje se iskanje pogrešanih in odgovornih

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na današnjem obisku v Libanonu pozval h gospodarskim reformam in boju zoper korupcijo.

Objavljeno
06. avgust 2020 08.30
Posodobljeno
06. avgust 2020 14.24
Razdejanje v bližini bejrutskega pristanišča. FOTO: Issam Abdallah/Reuters
Ka. M.
Ka. M.
Po torkovi eksploziji v pristaniškem skladišču z vnetljivim materialom, ki je po podatkih medijske hiše Al Džazira zahtevala najmanj 157 življenj in za seboj pustila približno 5000 ranjenih oseb, se v Bejrutu nadaljuje iskanje pogrešanih. Po navedbah STA prav tako pregledujejo zgradbe, saj obstaja sum, da se bodo zrušile zaradi posledic eksplozije. 

V libanonski prestolnici so včeraj razglasili dvotedenske izredne razmere, kar pomeni, da za varnost zdaj skrbi vojska, v hišnem priporu pa bodo po zagotovilih vlade kmalu funkcionarji pristanišča, kjer je – iz uradno še neznanega vzroka – eksplodiralo v skladišču. Že v torek je libanonski predsednik Michel Aoun delil informacijo, da je bilo v skladišču 2750 ton vnetljivega amonijevega nitrata, ki je bil tam shranjen šest let brez ustreznih varnostnih ukrepov.

Preberite še: Apokaliptična jama je odgovornost političnih elit

image
Francoski predsednik Emmmanuel Macron si je danes ogledal uničeni Bejrut. FOTO: AFP


Eksplozijo, ki je zradirala domove približno 300.000 ljudi, preiskuje preiskovalni odbor pod vodstvom predsednika vlade Hasana Diaba. V njem sodelujejo predstavniki vlade (pravosodni, notranji in obrambni minister) ter predstavniki varnostno-obveščevalnih teles. Poročilo, ki ga bodo člani odbora pripravili predvidoma v petih dneh, bo posredovano sodstvu. Po navedbah Al Džazire si libanonska izvršna in pravosodna veja oblasti že izmenjavata očitke o odgovornosti za sporno skladiščenje amonijevega nitrata, ki je menda v Bejrut pripotoval po nesreči.

Preberite še: Od Hirošime do Bejruta

Libanonske pristojne službe so amonijev nitrat, ki je domnevno sprožil eksplozijo, novembra 2013 zasegle s tovorne ladje v lasti ruskega državljana Igorja Grečuškina, piše STA. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik jo je naposled zapustil. Pristojni so kasneje nevaren tovor pretovorili v skladišče in ga pustili tam.

Nekdanji lastnik ladje Grečuškin je danes za ruski časnik Izvestija dejal, da se ne čuti odgovornega za torkovo tragedijo. Libanonci so svojo odločitev o zasegu utemeljili s pomanjkljivo dokumentacijo, poleg tega so menda imeli pomisleke glede transportnih pogojev za nevarno snov.

image
Torkova eksplozija je uničila domove približno 300.000 ljudi. FOTO: Aziz Taher/Reuters


Macronov obisk v Bejrutu


V Libanon je danes kot prvi tuji državnik po torkovi katastrofi prispel francoski predsednik Emmanuel Macron. Predsednik Francije, nekdanje skrbnice območja, kjer danes leži Libanon, je libanonskim oblastem obljubil pomoč, po navedbah Reutersa pa je prav tako pozval k nujnim reformam za reševanje gospodarske krize in boju proti korupciji, v primežu katerih je Libanon že dlje časa. Libanoncem je, tako Al Džazira, obljubil, da pomoč ne bo šla v roke koruptivnih državnih uradnikov.

Poleg Francije je pomoč Libanonu, kjer je bilo uničeno tudi pristaniško skladišče žitaric, obljubilo več držav, na prizorišču tragedije je po navedbah STA tudi več kot sto za iskanje in reševanje izurjenih gasilcev z vozili iz Evropske unije. EU je pripravljena Libanonu pomagati z več kot 33 milijoni evrov, je danes sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sredstva bi, denimo, namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so za STA povedali, da v eksploziji v Bejrutu po doslej znanih podatkih ni umrl noben slovenski državljan. Slovensko veleposlaništvo v Ankari ostaja v stikih z libanonsko oblastjo. 


image
Žalovanje prebivalcev Libanona po torkovi smrtonosni eksploziji.  FOTO: Tolga Akmen/AFP