Najbolj je umazano nebo nad Sarajevom

Sarajevo je te dni najbolj onesnaženo mesto na svetu, Beograd med prvih deset.

Objavljeno
14. januar 2020 20.15
Posodobljeno
14. januar 2020 23.16
V zimskih dneh ovije Sarajevo koprena, skozi katero ne prodrejo sončni žarki, pa tudi na bližnja pobočja se ne vidi. Fotografiji Reuters
Čeprav si pod najbolj onesnaženimi mesti praviloma predstavljamo daljna kitajska velemesta, so vodilna v svetu po katastrofalno slabi kakovosti zraka tudi mesta blizu Slovenije. Sarajevo je bilo včeraj že četrti dan najbolj onesnaženo mesto na svetu. Zrak, ki ga tam dihajo, dobesedno ubija. Oblasti so že v soboto razglasile izredno stanje. Tudi v Beogradu je že nekaj dni zapored kakovost zraka v nezdravem rdečem območju po indeksu kakovosti zraka AQI.
 

Razglašene izredne razmere


Po meritvah AirVisual, podjetja, ki spremlja kakovost zraka na 10.000 točkah v več kot 80 državah, je zrak v Sarajevu v teh dneh najbolj onesnažen na svetu. V sebi ima več kot 400 mikrogramov očem nevidnih delcev PM 2,5 na kubični meter zraka, kar je dvajsetkrat več, kot je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije še dovoljeno brez škode za zdravje. V zahodnem delu mesta vsebuje zrak tudi več kot 600 mikrogramov delcev PM 2,5 na kubični meter zraka. Tolikšnega onesnaženja ni nikjer drugod v svetu, celo v južni Avstraliji, kjer divjajo gozdni požari, ne.

Zaradi alarmantno slabega zraka je kantonska vlada Sarajeva v soboto razglasila izredno stanje. V središču mesta je prepovedala vožnjo starih avtomobilov z »evro tri« motorjem, šolam je naročila, naj organizirajo pouk tako, da učenci ne bodo v največji gneči na cestah, svetovala pa je tudi, naj ljudje omejijo uporabo individualnih kurišč na premog in olje. Katoliški šolski center je po posvetovanju z ministrstvom za dva dni prekinil pouk, učenci morajo ostati doma.


Ogroženo zdravje v Bosni


Spletna stran nevladne organizacije zrak.ekoakcija opozarja prebivalce, da je nevarno hoditi na prosto, če pa že, se je treba izogibati kakršnemukoli naporu, da ne bi vdihovali globlje. Ogroženo je zdravje vseh prebivalcev, najbolj pa nosečnic, starejših oseb in otrok ter oseb z respiratornimi težavami in boleznimi srca. Vsi ti morajo ostati v zaprtih prostorih, opozarjajo. Da bi si Sarajevčani lažje »privoščili« sveži zrak, so začele mestne oblasti vsem prebivalcem polovično subvencionirati prevoz z žičnico na Trebević, hrib nad Sarajevim. Namesto šestih stane tako do konca februarja ena vožnja tri konvertibilne marke.

image
Onesnaženost zraka v mestih Zahodnega Balkana je te dni največja na svetu. Tu in tam se kdo zaščiti tudi z masko. Foto Reuters

 

Razlogi za onesnaženost


Toda prebivalci so večinoma revni. Niso ogroženi samo Sarajevčani, pač pa tudi ljudje v mestih Lukavac, Zenica, Jajce in Tuzla. Zaradi stroškov marsikdo raje živi v stanovanju, ki ga ogreva na trdo gorivo – premog ali drva – kot da bi plačeval drago centralno ogrevanje. Individualna kurišča pa so eden največjih izvorov škodljivih delcev PM 2,5.

Drugi pomembni izvori očem nevidnih škodljivih delcev so še promet, umazana industrija in termoelektrarne. Težava s slabim zrakom ni nova, traja že leta in desetletja. Po podatkih evropske Zveze za zdravje in okolje (HEAL) zastarela termoelektrarna Ugljevik v vzhodni Bosni, ki izvira še iz časov Jugoslavije, spušča v zrak več žveplovega dioksida (SO2) kot vse nemške termoelektrarne skupaj. Na območju Zahodnega Balkana – v BiH, Srbiji, Kosovu, Črni gori in Makedoniji – je 16 takih zastarelih termoelektrarn, ki odločilno prispevajo k onesnaženju zraka na celotnem območju. Tako zelo, da v teh dneh v Sarajevu ni videti iz mesta niti na bližnje pobočje, v Beogradu pa ne čez Donavo.
 

V Srbiji bijejo plat zvona


Večja mesta, kot so Beograd, Niš, Novi Sad, Valjevo, Kraljevo, Kragujevac in še katero so že nekaj dni ovita v oblak dima, skozi katerega se je v nedeljo iznad Beograda le medlo svetilo sonce, v ponedeljek in torek pa sonca kljub sicer jasnemu vremenu ni bilo več videti, tako kot ga menda večkrat ni videti v Hong Kongu in po nekaterih kitajskih velemestih. V Beogradu zrak sicer ni tako zelo onesnažen kot v Sarajevu, a je bil v minulih dneh Beograd z okoli 170 mikrogrami škodljivih delcev PM 2,5 v kubičnem metru zraka med prvimi desetimi najbolj onesnaženimi mesti na svetu. Indeks kakovosti je tukajšnji zrak uvrstil v rdeče polje, kar pomeni nezdravo.

Tudi v Beogradu težava ni od včeraj, pač pa traja že dlje časa. Vzroki za slab zrak so podobni kot v Sarajevu: po mestu se vozi okoli 400 tisoč starih avtomobilov z motorjem »evro 3«, v celotni Srbiji pa kar 800 tisoč takšnih avtomobilov, glavnino, kar 75 odstotkov onesnaženja zraka, pa so lani po uradnih podatkih Agencije za zaščito okolja povzročile male toplarne, ki jih je v vsakem mestu več. Ogromno prispevajo tudi termoelektrarne. Kostolac B nedaleč od Beograda ima največ škodljivih izpustov na Balkanu.


Odrešilna košava


Dihanje zraka – kot smo doživeli sami –, ki med sprehodom že kmalu sili na kašljanje in povzroča bolečine v prsih, je spravilo na noge iniciativo »Ne davimo Beograd« (Ne dušimo Beograda), ki je v minulih dneh zbrala več kot 6000 podpisov pod peticijo, s katero zahtevajo od oblasti ukrepanje na področju javnega prometa, ozelenitev mesta, nadzor nad industrijo, opustitev fosilnih goriv in promocijo vzdržne urbane mobilnosti.

Oglasil se je tudi zaščitnik pravic državljanov, ki je pisal ministru za zaščito okolja in ga opozoril, da je bil zrak že leta 2018 ocenjen negativno, zato so ukrepi nujni. Od ministra zahteva odgovor – v 15 dneh, kolikor je po zakonu. Do takrat – tako je vsaj upati – bo zapihala odrešilna košava in odnesla umazani zrak kam drugam.
 

Kam vetrovi nosijo umazanijo


Več kot polovico dni leta zrak nad Beogradom sicer miruje in torej umazanije ne odnaša nikamor. Po podatkih Hidrometeorloškega zavoda Srbije piha veter iz jugozahoda, ki nosi zračne mase proti Romuniji, do največ 29 dni na leto, južni veter, ki nosi nečistočo proti Madžarski, do največ 18 dni na leto, približno toliko dni piha tudi vzhodni veter, ki nosi umazanijo proti Hrvaški, proti Bolgariji pa piha do največ 47 dni na leto. Večina delcev PM 2,5 in večjih trdnih delcev PM 10 ostane torej v Srbiji, podobno je tudi nad BiH in drugimi balkanskimi državami, saj so zračni tokovi v celotni regiji podobni.
 

Očem nevidni delci v pljuča in v kri


Posledice onesnaženega zraka se močno poznajo na zdravju ljudi in prezgodnji smrtnosti. Združenje kardiologov ZDA je upotovilo, da »že nekajurna izpostavljenost delcem PM 2,5 do nekajtedenska izpostavljenost tem delcem lahko povzroči kardiovaskularna obolenja. Nekajletna izpostavljenost pa poveča smrtnost pri kardiovaskularnih obolenjih v veliko večji meri in skrajšuje življenjsko dobo v celotni populaciji za nekaj mesecev do nekaj let.«

V državah Zahodnega Balkana je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) slab zrak zakrivil leta 2016 kar 9372 smrti, 8500 primerov bronhitisa pri otrokih in druge kronične bolezni. Čeprav zrak nad Severno Makedonijo te dni ni alarmantno slab, je v tej državi po ugotovitvah WHO največja stopnja prezgodnje smrtnosti zaradi onesnaženja. Sledijo Bosna, Črna gora in Srbija. Očem nevidni strupeni delci so tako majhni, da vstopijo skozi nos in grlo ter lahko prodrejo tudi globoko v pljuča in celo v kri. Zdravstvene posledice so lahko takojšnje, zagotovo pa se pokažejo na daljši rok. Posebna težava je, ker delci PM 2,5 ne padejo na tla kot večji delci PM 10, pač pa lebdijo v zraku in »napadajo« dlje časa.
 

Za tretjino debeline dlake


Delci PM 2,5 so za zdravje najbolj nevarni. To so s prostim očesom nevidni trdni delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra. Za lažjo predstavo: veliki so približno za tretjino debeline človeške dlake. Njihova glavna komponenta je ogljik, na katerega se vežejo kovine, organska topila ali ozon. V največjih količinah nastajajo v prometu, v termoelektrarnah, pri delu drugih strojev, v individualnih kuriščih, pa tudi pri požarih in vulkanskih izbruhih. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije je mejna letna vrednost teh delcev, pri kateri zdravje še ni ogroženo, do 20 mikrogramov delcev na kubični meter zraka.

 

Primerljivi podatki


Vsakdo vdihne približno milijonkrat na mesec. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da je onesnaženje zraka največja nevarnost za zdravje milijonov ljudi po vsem svetu in navaja, da je kar 92 odstotkov svetovnega prebivalstva izpostavljeno škodljivim stopnjam onesnaženja zraka, seveda ne vsi enako. Do podatkov je prišla tudi s pomočjo podjetja AirVisual, ki deluje v okviru švicarsko-ameriško-kitajske korporacije IQAir, ki se ukvarja z izdelavo raznih filtrov in drugih sistemov za zaščito pred nečistim zrakom.

Podatki Air Visual so dostopni on-line, torej sprotno, in so medsebojno primerljivi, saj gre povsod po svetu za isto metodologijo pridobivanja podatkov. Namenjeni so vladnim agencijam, ki se ukvarjajo s kakovostjo zraka, prek internetne aplikacije pa tudi povsem navadnim uporabnikom, da bi se lahko varovali pred onesnaženim zrakom. Marsikatera država, kot na primer Srbija, lastnih podatkov o kakovosti zraka sploh nima. AirVisual meri indeks kakovosti zraka (AQI), pri čemer navede količino delcev PM 2,5 v kubičnem metru zraka.

image
Zaradi onesnaženja je kantonska vlada razglasila izredne razmere. Foto AFP