Najbolj si želimo tisto, kar smo nekoč imeli in izgubili

»In potem sem pomislila. Odiseja je pravzaprav potovanje po lastni podzavesti, po skritih hodnikih senc in svetlobe. Kaj me tako moti? Vsak ima svojo odisejo, Nolan tudi. In vse je prav. In priznati moram, da je posnel prizor, ki me je od nekdaj najbolj vznemirjal: kako se da Odisej privezati na jambor, da ga ne bi zvabila pesem siren, toda hkrati si jo želi slišati – in preživeti. Pri Homerju pesem siren predstavlja skušnjavo znanja, a nam je ne izda do konca, Nolan pa si drzne odgovoriti na vprašanje, kaj je Odisej v pesmi siren v resnici slišal: 'Povedale so mi, da je tisto, česar si najbolj želiš, tisto, česar ne moreš imeti. In tisto, česar ne moreš imeti, je nekaj, kar si nekoč že imel. In izgubil'.« Tako kolegica Vesna Milek povzame svoje doživljanje filma, o katerem te dni ...