Najdlje živeči ameriški predsednik
Nekdanji ameriški predsednik je presegel rekord, ki je doslej pripadal Georgeu Bushu starejšemu.
Odpri galerijo
Jimmy Carter je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir. FOTO: Joshua Lott/Reuters
Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter je najdlje živeči ameriški predsednik doslej. S 94 leti in 172 dnevi je za en dan presegel rekord, ki je pripadal Georgeu Bushu starejšemu. Letos bo minilo 42 let, odkar je zaprisegel kot 39. ameriški predsednik.
Carter se je rodil leta 1924 v mestecu Plains v zvezni državi Georgia. Diplomiral je na mornariški akademiji, nato je nekaj časa služil kot podmorničar, preden se je odločil, da bo zapustil mornariško kariero in prevzel očetovo plantažo z arašidi. Zaradi rasne segregacije v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pridružil gibanju za državljanske pravice, kot politični aktivist je pristopil tudi k demokratski stranki. Leta 1970 so ga izvolili za guvernerja Georgie, sedem let pozneje pa je na predsedniških volitvah premagal tedanjega predsednika Geralda Forda.
Med prvimi ukrepi, ki jih je izvedel kot novi predsednik, je bila razbremenitev dolžnosti tistih mož, ki so se izogibali vpoklicu v vietnamsko vojno. Sodeloval je pri podpisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom leta 1979, sklenitvi pogodbe o omejevanju jedrskega orožja s Sovjetsko zvezo (Salt II), podpisal je sporazum o vrnitvi Panamskega prekopa Panami. Njegov mandat so zaznamovale iranska kriza talcev, energetska kriza, nizka gospodarska rast in inflacija ter sovjetska invazija v Afganistanu. Leta 1981 ga je na predsedniškem položaju nasledil republikanec Ronald Reagan.
Po odhodu iz Bele hiše sta se z ženo Rosalynn vrnila v rodno Georgio, kjer sta ustanovila Carterjev center, neprofitno organizacijo za človekove pravice. Zaradi aktivnega sodelovanja v organizaciji, ki si prizadeva zmanjšati človeško trpljenje, je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir. Leta 2015 je premagal raka. Nekdanji predsednik je izdal več kot 30 knjig o politiki, spominih in poeziji.
Carter se je rodil leta 1924 v mestecu Plains v zvezni državi Georgia. Diplomiral je na mornariški akademiji, nato je nekaj časa služil kot podmorničar, preden se je odločil, da bo zapustil mornariško kariero in prevzel očetovo plantažo z arašidi. Zaradi rasne segregacije v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pridružil gibanju za državljanske pravice, kot politični aktivist je pristopil tudi k demokratski stranki. Leta 1970 so ga izvolili za guvernerja Georgie, sedem let pozneje pa je na predsedniških volitvah premagal tedanjega predsednika Geralda Forda.
Jimmy Carter v Beli hiši. FOTO: Reuters
Med prvimi ukrepi, ki jih je izvedel kot novi predsednik, je bila razbremenitev dolžnosti tistih mož, ki so se izogibali vpoklicu v vietnamsko vojno. Sodeloval je pri podpisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom leta 1979, sklenitvi pogodbe o omejevanju jedrskega orožja s Sovjetsko zvezo (Salt II), podpisal je sporazum o vrnitvi Panamskega prekopa Panami. Njegov mandat so zaznamovale iranska kriza talcev, energetska kriza, nizka gospodarska rast in inflacija ter sovjetska invazija v Afganistanu. Leta 1981 ga je na predsedniškem položaju nasledil republikanec Ronald Reagan.
Po odhodu iz Bele hiše sta se z ženo Rosalynn vrnila v rodno Georgio, kjer sta ustanovila Carterjev center, neprofitno organizacijo za človekove pravice. Zaradi aktivnega sodelovanja v organizaciji, ki si prizadeva zmanjšati človeško trpljenje, je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir. Leta 2015 je premagal raka. Nekdanji predsednik je izdal več kot 30 knjig o politiki, spominih in poeziji.
