
Naročite se
|Prijavite se
Najnovejši podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo velike razlike v dejanskem tedenskem delovnem času po Evropi. V Evropski uniji zaposleni v povprečju delajo 35,9 ure na teden, vendar se ta številka med državami močno razlikuje – razlika med najkrajšim in najdaljšim delovnim tednom dosega skoraj osem ur.
V raziskavo, ki jo navaja portal Euronews, so vključeni zaposleni, stari od 20 do 64 let, tako tisti s polnim kot krajšim delovnim časom. Razlike med državami po mnenju strokovnjakov ne odražajo le zakonodaje, temveč predvsem strukturo gospodarstva, vlogo sindikatov in delež dela s krajšim delovnim časom.
Najdaljši delovni čas v Evropi ima Turčija, kjer zaposleni delajo povprečno 42,4 ure na teden. Sledijo države kandidatke za vstop v EU, kot sta Bosna in Hercegovina (40,9 ure) ter Srbija (40,6 ure). Med državami članicami EU izstopa Grčija (39,6 ure), sledita ji Severna Makedonija (39,5 ure) in Bolgarija (38,7 ure).
V teh državah delovni teden pogosto presega 40 ur, kar pomeni več kot osem ur na dan v standardnem petdnevnem delovniku. Strokovnjaki opozarjajo, da je eden ključnih razlogov nižja produktivnost ter večja prisotnost tradicionalnih oblik zaposlitve in omejene fleksibilnosti trga dela.
Po pojasnilih strokovnjakov imajo pomembno vlogo tudi kolektivna pogajanja in moč sindikatov. Tam, kjer so ta šibkejša, je delovni čas praviloma daljši, nadur pa več.
Na drugi strani spektra so države severne in zahodne Evrope. Najkrajši povprečni delovni teden ima Nizozemska (31,9 ure), kar je povezano z izjemno visokim deležem dela s krajšim delovnim časom – ta dosega skoraj 43 odstotkov vseh zaposlenih.
Sledijo Nemčija (33,9 ure), Norveška (33,9 ure) in Danska (33,9 ure). Tudi Avstrija (34), Belgija (34,3) in Finska (34,7) sodijo med države z razmeroma kratkim delovnikom, kjer povprečni delovni dan pogosto ne presega sedmih ur.
Med štirimi največjimi gospodarstvi Evropske unije ima Nemčija najkrajši delovni teden, kar strokovnjaki deloma pripisujejo moči sindikatov in učinkovitosti kolektivnih pogajanj. Francija (35,6 ure), Italija (36,1 ure) in Španija (36,3 ure) delajo nekoliko dlje, pri čemer ima Španija najdaljši delovni čas med temi velikimi gospodarstvi.
Slovenija se po strukturi gospodarstva in organizaciji dela uvršča v sredino evropskega prostora, kjer se delovni čas giblje blizu povprečja EU. Podobno kot v večini srednjeevropskih držav nanj vplivajo kombinacija industrijske strukture, delež storitvenih dejavnosti in razmerje med polnim ter krajšim delovnim časom.
Eurostatovi podatki kažejo, da so razlike med evropskimi državami predvsem posledica treh dejavnikov: razširjenosti dela s krajšim delovnim časom, moči kolektivnih pogajanj ter gospodarske strukture, kjer nekatere panoge – denimo kmetijstvo ali določene storitve – zahtevajo daljše delovne obremenitve.
V tem kontekstu se Slovenija uvršča med države z daljšim delovnim časom. Po podatkih Eurostata, ki jih povzema raziskava, Slovenci v povprečju delajo 38,3 ure na teden, kar državo uvršča na deveto mesto. To je skoraj tri ure več od povprečja EU, ki znaša 35,9 ure na teden.
Evropska slika tako ostaja zelo raznolika: medtem ko v nekaterih državah delovni teden presega 40 ur, se v drugih približuje le 32 uram. Za Slovenijo to pomeni, da zaposleni delajo več kot v številnih zahodnoevropskih državah, razlike pa so predvsem posledica organizacije dela in manj pogoste uporabe krajšega delovnega časa.
Komentarji