Namesto mejne sprave nov spor med Črno goro in BiH

Zagreb - Namesto da bi z ratifikacijo mejnega dogovora o ureditvi 600 kilometrov odprtega mejnega vprašanja med Bosno in Hercegovino ter Črno goro to postal vzorčni primer, kako urediti nerešena mejna­ vprašanja med sosedami na območju nekdanje Jugoslavije, je nastala še ena težava.

Sredi lanskega leta je kar malce presenetljivo odjeknila novica, da sta se Bosna in Hercegovina ter Črna gora dogovorili o ureditvi odprtega mejnega vprašanja. Dogovor, ki sta ga pripravili državni komisiji, je bil usklajen in podpisan, te dni pa naj bi ga dokončno potrdili v parlamentu BiH. Vse je bilo videti kot formalnost, BiH in Črna gora bi tako postali prvi državi z območja nekdanje Jugoslavije, ki bi imeli rešeno mejno vprašanje. Vse kaže, da ne bo tako.

Razprava o Sutorini

Zadnje dni je namreč osrednja tema pogovorov v BiH, pa tudi v Črni gori, razprava o Sutorini, ozemlju, velikem približno 75 kvadratnih kilometrov, ki leži na tromeji med Hrvaško, BiH in Črno goro nad in na polotoku Prevlaka in je zdaj v lasti Črne gore, nekoč pa je bilo v rokah Bosne in Hercegovine. Gre za območje, ki ga je davnega leta 1718 Dubrovniška republika (skupaj z Neumom) prodala Turkom, saj si za sosede niso želeli Benečanov. Sutorina je bila v lasti Bosne in Hercegovine do leta 1947, ko sta se Đuro Pucar (med letoma 1946 in 1948 predsednik predsedstva BiH) in Avdo Humo (visoki partijski funkcionar v BiH) dogovorila, da bo Sutorina prešla v last Črne gore, BiH pa je kot povračilo dobila Maglić, Kruševo (zdaj v okviru občine Stolac v BiH) in Vučevo.

Najglasnejši so bosansko-hercegovski intelektualci, med njimi je Suad Kurtćehajić, profesor na sarajevski fakulteti za politične vede, ki trdi, da lahko BiH ratificira meddržavni (mejni) dogovor s Črno goro le, če BiH dobi vrnjeno Sutorino, ki bi, mimogrede, lahko bila poleg Neuma drugi stik BiH z Jadranskim morjem. »Če se to ne bo zgodilo, mora BiH poiskati pravico pred mednarodnim sodiščem,« je dejal Kurtćehajić za Radio svobodna Evropa. Za Črno goro je vse skupaj »poskus dnevne politike«, vsekakor pa »majhno neprijetno presenečenje«.

Odnos med BiH in Črno goro je vse bolj napet. Črnogorski predsednik Filip Vujanović je celo odložil podpis imenovanja črnogorskega veleposlanika v BiH, po nekaterih informacijah pa naj bi v predsedstvu BiH zaradi nastalih razmer celo »resno razmišljali« o odpoklicu bosansko-hercegovskega veleposlanika iz Črne gore.