Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Nataša Pirc Musar za multilateralizem, Donald Trump proti

Predsednica Slovenije se je zavzela za svetovalno mnenje mednarodnega sodišča o pravici veta stalnih članic varnostnega sveta.
Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar na generalni skupščini OZN. Foto Eduardo Munoz/Reuters
Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar na generalni skupščini OZN. Foto Eduardo Munoz/Reuters
23. 9. 2025 | 21:19
24. 9. 2025 | 02:43
5:20

»Leta 1945 je bil konec druge svetovne vojne pozdravljen s slavljenjem in upanjem na novo obdobje miru in sodelovanja, poosebljenim z ustanovitvijo Združenih narodov,« je prvi dan splošne razprave na zasedanju generalne skupščine OZN poudarila predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. V vizijo trajnega miru smo spet upali po koncu hladne vojne, »a se na žalost tudi ta ni uresničila«.

Slovenska predsednica je v govoru navedla tudi razloge, kot jih vidi: »Varnostni svet, ki je bil zamišljen kot steber kolektivne varnosti, ne dosega pričakovanj sveta, če jih je sploh kdaj. Pet stalnih članic naj bi bilo vzor preostalemu svetu, delovale naj bi za mir, namesto tega pa nekatere delajo za lastne interese.« Obljuba ciljev trajnostnega razvoja je negotova, napredek počasen, je poudarila, s krčenjem pomoči za razvoj so milijoni najrevnejših na svetu še bolj odrinjeni od najbolj temeljnih storitev.

 Foto Eduardo Munoz/Reuters
 Foto Eduardo Munoz/Reuters

»O mednarodnem pravu se zdi, da je na robu prepada nerelevantnosti,« je omenila grožnje neodvisnosti izvoljenih mednarodnih sodnikov, integriteti ustanov za človekove pravice, osebni varnosti zagovornikov človekovih pravic in avtoriteti OZN. »Konvencija proti genocidu postaja relikvija preteklosti,« je Nataša Pirc Musar spet poudarila naše mednarodno pravo ter opozorila, da države izstopajo iz pariškega podnebnega sporazuma, agencij OZN ali krčijo sredstva zanje. »Smo pripravljeni pogledati našim otrokom v oči in jim povedati, da bodo nasledili takšen svet in da ni mogoče nič narediti?«

Kot nadaljevanje lanskega pakta za prihodnost z močnejšimi, v prihodnost zazrtimi Združenimi narodi je predlagala Globalni forum za prihodnost kot stalno omrežje za spodbujanje multilateralizma, medsebojnega spoštovanja in zagovora skupne vizije. Po njenem so potrebne rešitve, ki so morda videti neprijetne, a so dolgoročno nujne, na prvem mestu je to reforma varnostnega sveta. »Mi, generalna skupščina, moramo narediti drzen korak in zahtevati svetovalno mnenje mednarodnega sodišča o tem vprašanju.«

Nemka Annalena Baerbock je šele peta predsednica generalne skupščine v njeni osemdesetletni zgodovini. Foto Mike Segar/Reuters
Nemka Annalena Baerbock je šele peta predsednica generalne skupščine v njeni osemdesetletni zgodovini. Foto Mike Segar/Reuters

Slovenska predsednica se je zavzela tudi za enakopravnost spolov. Obotavljanje ni opcija, je Pirc Musarjeva generalno skupščino nagovorila z besedami o dostojanstvu ljudi in boju proti lakoti, nasilju, vojnam, genocidni politiki in zločinom proti človeštvu tudi s sodobno znanostjo in tehnologijo. »Če bomo združili sile in nas bodo slišali, nas ne bo nihče mogel ignorirati, niti najbolj arogantne vlade in posamezni politiki.«

Trump: Amerika najbolj vroča država na svetu

Kot drugi govorec v splošni razpravi pa je ameriški predsednik Donald Trump celo uro nastopal proti multilateralizmu. »Vse, kar sem dobil od OZN, sta bila na sredi poti ustavljene tekoče stopnice in pokvarjen teleprompter,« se je s prvo damo slovenskega rodu Melanio v dvorani pritožil oče gesla »najprej Amerika«. Združeni narodi imajo po njegovem mnenju velik potencial, a se mu niti ne približujejo. Napadel je demokratskega predhodnika Joeja Bidna, pod katerim so bile ZDA po njegovem mnenju v velikih težavah, zdaj naj bi bile najbolj »vroča« država na svetu z najboljšim gospodarstvom, trdnimi mejami in mogočno vojsko sredi zlatega obdobja.

Predsednik Trump med govorom v OZN. Foto Michael M. Santiago Getty Images Via Afp
Predsednik Trump med govorom v OZN. Foto Michael M. Santiago Getty Images Via Afp

Republikanski prvak se je pohvalil s končanjem sedmih svetovnih konfliktov, Združene narode pa je obtožil, da mu pri tem niso niti najmanj pomagali. Priznal pa je, da se je zmotil, ko je mislil, da bo z lahkoto rešil tudi vojno v Ukrajini. ZDA so pripravljene proti Rusiji uveljaviti zelo močne carine, Evropa pa mora po njegovem takoj nehati kupovati nafto in plin od države, s katero se bojujejo. Kasneje je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali zagovarja sestrelitev letal, ki kršijo zahodni zračni odgovor. Srečal se je tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Vse države je pozval tudi k prenehanju uporabe biološkega orožja in k dogovorom o umetni inteligenci. Največji krizi sodobnega sveta sta za Trumpa nenadzorovano priseljevanje in »goljufija z zelenimi energijami«. Spomnil je, da so Združeni narodi že leta 1982 grozili s skorajšnjo podnebno katastrofo. »Najprej moramo zavrniti propadle pristope iz preteklosti.«

Ameriški predsednik Donald Trump je prišel s soprogo Melanio. Foto Alexi J. Rosenfeld Getty Images Via Afp
Ameriški predsednik Donald Trump je prišel s soprogo Melanio. Foto Alexi J. Rosenfeld Getty Images Via Afp

Dejal je, da so globoko vpleteni v iskanje miru v Gazi, za zastoj pri tem je obtožil Hamas in države, ki ga po njegovem mnenju nagrajujejo s priznanjem palestinske države. Na koncu je narodom sveta – in ne Združenim narodom – zaželel božjega blagoslova.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine