Nato med preobrazbami in notranjo krizo

ZDA kot daleč najmočnejša članica se vse manj identificirajo s Severnoatlantskim zavezništvom.
Fotografija: Nato se je v zadnjih letih spet bolj preusmeril k tradicionalnim vlogam: kolektivni obrambi in odvračanju od konfliktov. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Nato se je v zadnjih letih spet bolj preusmeril k tradicionalnim vlogam: kolektivni obrambi in odvračanju od konfliktov. Foto: Reuters

Bruselj – Ko je pred desetimi leti v francoskem Strasbourgu in Kehlu na nemški strani Rena potekal vrh ob 60. obletnici Nata, je bilo ozračje iskreno slavnostno. »Potrebujemo zavezništvo, ki bo še močnejše kot tisto, ki je porušilo mogočni zid v Berlinu,« je v alzaškem glavnem mestu govoril predsednik ZDA Barack Obama.

Desetletje pozneje, ko bodo slovesnosti ob 70. obletnici potekale na zasedanju zunanjih ministrov zavezništva danes in jutri v Washingtonu, je ozračje turobnejše. Obamov naslednik v Beli hiši Donald Trump je s svojo držo povzročil velik nemir v Natu, saj stoodstotna zvestoba ZDA zavezništvu ni več gotova. Ker je do ameriških predsedniških volitev le še poldrugo leto, utegne Trump še odločneje in glasneje napadati evropske zaveznice na čelu z Nemčijo, ker da v obrambo vlagajo veliko premalo in imajo zagotovljeno obrambo zgolj na stroške ZDA.

Zavezništvo je od ustanovitve leta 1949 šlo čez temeljite preobrazbe. Med hladno vojno preizkušeni in utrjeni branik Zahoda je bil po padcu berlinskega zidu v lažji krizi identitete. Vanj so začele vstopati nekdanje članice Varšavskega pakta, kot prve Češka, Madžarska in Poljska. Z intervencijami na Balkanu, najprej med vojno v BiH in leta 1999 proti ZRJ za ustavitev krvavega nasilja režima Slobodana Miloševića nad kosovskimi Albanci. Natova misija v Afganistanu (2003–2014) je daleč največja v zgodovini zavezništva. Na vrhuncu je štela 130.000 vojakov.

Leta 2014 z izbruhom krize v Ukrajini, z rusko aneksijo Krima in destabilizacijo vzhodne Ukrajine se je Nato spet preusmeril – od operacij zunaj svojega ozemlja, kakršna je bila pod Hindukušem, k tradicionalnim vlogam – kolektivni obrambi in odvračanju od konfliktov. Že Obamova administracija je opozarjala Evropo, naj se obrambe začne lotevati resno. Sekretar za obrambo Robert Gates je v poslovilnem govoru leta 2011 zaveznice posvaril, da se davkoplačevalci in nova generacija voditeljev ZDA utegnejo odpovedati Natu, če se bo nadaljevalo krčenje obrambnih zmogljivosti v Evropi.

d
d

 

Peti člen


To je bilo v kontekstu ameriške strateške preusmeritve k Aziji prelomno znamenje. Trump pozneje v prvem govoru pred novim sedežem Nata v Bruslju sploh ni omenil 5. člena, ki članicam zagotavlja solidarnost – napad na eno je napad na vse. Povedno je, da je govoril ob spomeniku napadom 11. septembra 2001 v ZDA, ko je bil 5. člen prvič in sploh edinkrat do zdaj sprožen. Ameriški predsednik izkoristi vsako priložnost, da zažuga evropskim zaveznicam. V ameriškem kongresu, ki ga bo danes nagovoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, je ozračje bolj naklonjeno čezatlantskim povezavam.

Norvežan Stoltenberg redno poudarja, da so evropske članice ustavile zniževanje obrambnih izdatkov. Od leta 2016 da so jih zvišale za skupaj 41 milijard in do konca prihodnjega leta za sto milijard dolarjev. »To je znatno, to dela razliko,« je povedal pred odhodom v ZDA, kjer se bo srečal tudi s Trumpom. Cilj – skladno z zavezami vrha v Walesu leta 2014 – so izdatki članic v višini dveh odstotkov BDP do leta 2024, petina obrambnega proračuna pa bi morala biti namenjena naložbam v opremo. Dvoodstotni cilj dosegajo le ZDA in pol ducata od skupaj 29 zaveznic.

Preberite še:

Komentarji: