Ob strogem protokolu končno nazaj v šolskih klopeh

Učitelji so se za učence pripravili po strogem protokolu – z maskami, razkužilom za roke in oznakami na terenu za socialno distanciranje. Nekateri pa so vseeno zaskrbljeni, da vsi ti ukrepi za varnost učiteljev in otrok morda le ne bodo dovolj.

V telovadnici osnovne šole Hazay v Cergyju, predmestju severozahodno od Pariza, je potekal sestanek učiteljskega zbora, saj so tudi največje učilnice zaradi socialnega distanciranja premajhne za vse učitelje na šoli. »To je le eden izmed številnih ukrepov, saj moramo ponovno izumiti način, kako bodo šole v bodoče funkcionirale,« je izjavil tamkajšnji ravnatelj Olivier Flipo, ki je tudi delegat sindikata francoskih šolnikov.



14. maja je pet učiteljev s 13 stalnimi uslužbenci šole pozdravilo 39 od 259 učencev, ki so prišli nazaj v šolo. To je približno 15 odstotkov vseh otrok na šoli, kar je v skladu s smernicami francoske vlade. »Otroci so bili izbrani na željo družine in na podlagi meril: starši opravljajo nujno delo, otroci imajo posebne vzgojne potrebe ali ker družinska situacija zahteva vrnitev otroka v šolo, ker se mora mati samohranilka vrniti nazaj na delo,« je pojasnil ravnatelj.

»Lahko je nevarno,« je dejal Flipo. »Poleg tega mi ne postavljamo pravil, saj se je naša vlada odločila, naj se otroci vrnejo v šolo, mi le sledimo njenim navodilom.« Vsaka šola izvaja ta pravila v skladu s svojimi zmožnostmi. Direktive so prišle prek lokalne šolske uprave, nato inšpektorata, zatem od lokalnega inšpektorja, preden so jih poslali nazaj ravnateljem.

Skrb vzujajoči sanitarni ukrepi

V osnovni šoli Évangile v 18. okrožju v Parizu je bilo še bolj zapleteno. V ponedeljek zjutraj se je izkazalo, da eden od učiteljev ne bo mogel iti v službo, ker je bilo zdravje njegove žene ogroženo. »Predvidevali smo, da obstaja verjetnost, da se kaj takega zgodi, vendar to pomeni, da ga bo moral eden izmed njegovih sodelavcev na šoli nadomestiti. Tu pa nastane težava, saj bo nadomestni učitelj zaradi novonastale situacije moral poleg svojega razreda prevzeti še dodaten razred učencev,« je dejala Charlotte, učiteljica tamkajšnje šole.

Ko se je šola v ponedeljek znova odprla, je devet učiteljev (od dvanajstih), ki so se vrnili v službo, izvedelo, da jim ministrstvo za izobraževanje ni zagotovilo mask za obraz. »Morali smo uporabiti maske, ki jih je nabavil lokalni svet,« je dejala Charlotte, učiteljica prvih in drugih razredov. Paket je končno prišel v dopoldanskem času, a s samo eno steklenico razkužila za čiščenje rok za vseh pet razredov. Med drugim je imela šola tudi premalo robčkov za razkuževanje in trakov za talne označbe za lažjo socialno distanco.

Glede na to stanje je osebje v kraju Evangile lokalnim izobraževalnim organom poslalo zahtevo, da se šola zapre, če dobave več kot potrebnih sanitarnih pripomočkov ne bodo prispele pravočasno.



»Sanitarni ukrepi so glede na resnost situacije minimalni,« je dejal ravnatelj in dejal, da so učitelji na šoli pod velikim pritiskom, saj so prav oni odgovorni za zdravje otrok in vseh zaposlenih. Na blogu, ki ga uporablja skupaj z 49 drugimi ravnatelji v Cergyju, je ugotovil, da je stres velik problem za njegove sodelavce. »Trenutno so razmere kot po hudi nevihti,« je dejal. Kljub vsemu pravi, da ostaja miren. Največji problem mu predstavlja nespečnost, kar izkoristi za premišljevanje.

Vsako vprašanje, ki se pojavi, zahteva vrsto sestankov z inšpektoratom in županom. Ravnatelj je v stalnem stiku z njimi, pa tudi z združenjem staršev. Učiteljica Charlotte je dejala: »Še posebej brez prave sanitarne opreme je ideja o tem, da se otroci vrnejo v šolo z ukrepi za socialno distanciranje, zelo nespametna.«

​Napeto ozračje

Učiteljica Charlotte je bila vesela možnosti, da bo ponovno lahko videla svoje učence, a razočarana, da jih bo poučevala pod novimi strogimi pogoji zaradi koronavirusne krize. Eden od številnih minusov je prepoved igranja otrok v skupinah. Dodatno težavo predstavlja tudi šolska oprema.

»Moji učenci včasih pozabijo na pisala,« je poudarila. Za ta namen je naredila majhne škatle z rezervnimi pisali. Vendar obstajajo tudi druga tveganja: »Ko imaš sedem let, boš peresnik dal v usta, nato ga spustil na tla in se pogovoril z otrokom, ki sedi poleg tebe. Obstaja velika verjetnost da bo to pisalo pobral drug učenec, kar pa predstavlja veliko tveganje za prenos virusa.«

Novo okolje bo povzročalo anksioznost za otroke. Nič lepega ni v tem. Medtem med učitelji obstaja občutek strahu. Ena od učiteljic je bila tako zaskrbljena, da bo s koronavirusom okužila svoje domače, da se je odločila ostati doma in poučevati otroke na daljavo, s soglasjem inšpektorata, seveda. S samoizolacijo na njenem domu se je izognila prenašanju svoje tesnobe na kolege, svoje učence in celo starše.