»Ne smete odstopiti, saj niste papež«

Berlin – Ko je Angela Merkel po obračunu s svojim mentorjem in dolgoletnim nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom sama prevzela predsedovanje CDU, ji je tedanji bavarski premier Edmund Stoiber podaril boksarske rokavice. Danes ji poje slavo, ker jih na svoji poti na sam nemški in svetovni državniški vrh ni uporabljala.

»Pri sestavljanju svojih moštev vedno pazi na krepitev timskega duha in igranja,« Stoiber nemško kanclerko ob njenem šestdesetem rojstnem dnevu primerja z zmagoslavno nemško reprezentanco po zmagi nad Brazilijo sedem proti ena: nepredstavljivo, revolucionarno, enkratno. »Od Kohlove deklice do najvplivnejše političarke Nemčije in Evrope, ki jo poslušajo in upoštevajo tudi v svetu, se je lahko povzpela le z velikim talentom, enormno kondicijo, izjemno močjo živcev in taktično nadarjenostjo.« Tako kot nemško nogometno moštvo po njegovem prepričanju tudi Angela Merkel svoje tekmece najprej natančno analizira, potem pa s hladno preciznostjo prisili v svojo smer, kot je med njenim prvim vzponom na oblast izkusil nekdanji socialdemokratski kancler Gerhard Schröder. Samo še ena kanclerska zmaga ji manjka za doseg povojnih (zahodno)nemških zmagoslavij na svetovnih nogometnih prvenstvih.

Brez nečimrnosti

Življenjepisci o nemški kanclerki pišejo, da je zanjo oblast le rezultat uspeha. »Kdor misli le na to, kako obdržati oblast, v politiki ne razmišlja dovolj dolgoročno, Kohlu in Schröderju je natančno zaradi tega na koncu spodletelo,« piše njen življenjepisec Hajo Schumacher. »Legenda pravi, da je Angela Merkel ubijalka moških, a drži prav nasprotno, njene domnevne žrtve so se že prej same uničile z nepotrpežljivostjo, nečimrnostjo ali obojim. Merklova zna samo vztrajno čakati, da se to zgodi.« Uči se hitreje, kot drugi mislijo, Schumacher v svoji knjigi Dvanajst zakonov oblasti navaja nekdanjega generalnega sekretarja CDU Laurenza Meyerja. Kdo lahko v analitičnem razmišljanju sploh premaga političarko, ki je obranila doktorsko disertacijo z naslovom Raziskovanje mehanizma razpadnih reakcij s prekinitvijo enojne vezi in preračun njihovih hitrostnih konstant s kvantnokemijskimi in statističnimi metodami?

Velika prednost sedanje nemške kanclerke je tudi popolno pomanjkanje osebne nečimrnosti. Za Angelo Merkel velja, da nikoli ne bi prosila za kredit za hišo, kar je spodkopalo verodostojnost nekdanjega predsednika Christiana Wulffa, nihče niti ne pričakuje, da bi se tako kot Schröder po odhodu iz politike zaposlila kot lobist spornega podjetja sporne države. In ko jo fotografi zasačijo pri nakupovanju v samopostrežbi, nihče ne sumi, da se je sama nastavila za vtis varčne nemške gospodinje, ampak samo želi svojemu soprogu skuhati krompirjevo juho. Takšna očara celo novinarje, dolgoletni dopisnik televizijske postaje ZDF Udo van Kampen ji je ob šestdesetletnici popolnoma neprofesionalno zapel »Vse najboljše«, Matthias Matussek iz časopisa Die Welt pa poje slavo njeni »nenevrotičnosti, ki tako dobro dene«. »To je značilno za vzhodnonemške ženske in verjemite, da vem, kaj govorim, saj sem eno poročil tudi sam: ste emancipirane, ne da bi vam bilo treba o tem nenehno govoriti.«

Avtor se šali, da med poslušanjem njenih govorov pogosto zaspi, »a to tudi pomeni, da lahko dobro spim, vse dokler lahko vi uresničujete politiko mirne ... zzzzzzzzzzzzz … roke«. Naš fascinantni predsednik Joachim Gauck je izjemen govornik, a ima le malo povedati, kanclerka ne zna govoriti, zato pa odloča, dodaja novinar, velike načrte in vizije prepušča feljtonistom. Tudi Angela Merkel je dosegla, da Nemčija velja za eno najbolj priljubljenih držav sveta, je pred kratkim pokazala anketa BBC. »Ne smete odstopiti, saj niste papež!« Že zaradi Helmuta Kohla, ki se je v četrtem mandatu iztrošil in ga je po izgubljenih volitvah sama odstranila s strankarskega vrha, se v Nemčiji širijo ugibanja, ali bodo njej trije mandati dovolj. Z 71 odstotki naklonjenosti med prebivalstvom na nedavni raziskavi javnega mnenja pa opazovalci zatrjujejo, da sedanjega obdobja Angele Merkel ni mogoče primerjati z zadnjim »večnega kanclerja«.

Višje ne gre

Nemška kanclerka vsekakor namerava ohraniti dober vtis, ki ga ustvarja v domači in tuji javnosti. Država bo prihodnje leto predsedovala organizaciji G7, sama pa bo nadaljevala intenzivne pogovore s prebivalstvom, kakršne je izvajala že leta 2012. Politika pa vedno prinaša nova presenečenja, zaradi Ukrajine se že kažejo zaostritve na zunanjepolitični fronti, kljub veliki parlamentarni večini pa je krhka tudi njena vladna koalicija s socialdemokrati. SPD podkanclerja in ministra za gospodarstvo ter energijo Sigmarja Gabriela ter ministrice za delo in socialo Andree Nahles kanclerki prav zaradi njenega mirnega šarma ne zaupa v strahu, da ji bo ljudstvo pripisalo zasluge tudi za njihove programe, kanclerkini krščanski demokrati se, nasprotno, bojijo, da jih bodo socialdemokrati povlekli preveč na levo.

Kanclerka je ob svoji šestdesetletnici tako visoko, da gre lahko samo še navzdol, menijo tretji, če se bo vse dobro izteklo, pa ima Angela Merkel še vrsto dolgoročnih načrtov, med njimi spodbujanje nemške in evropske informacijske tehnologije, varstvo okolja, energetske rešitve, odpiranje transatlantskih trgov in trajno konsolidacijo evrskega območja. »Sem neverjetno radovedna,« je ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu sama razložila svoj življenjski moto, še dolgo politično življenje pa ji želijo tudi tisti, ki sumijo, da ima v politiki srečno roko pri skoraj vsem, le pri izbiranju svojih potencialnih naslednikov ne.