Eden najvplivnejših in najdlje delujočih vodij mehiških mamilarskih kartelov Ismael »El Mayo« Zambada bo preostanek življenja preživel v ameriškem zaporu, poroča BBC. Zvezno sodišče v Brooklynu je 76-letnega soustanovitelja kartela Sinaloa obsodilo na dosmrtno zaporno kazen ter mu naložilo še plačilo 15 milijard dolarjev (približno 11 milijard funtov) odvzete protipravne premoženjske koristi.

Zambada, ki je kartel Sinaloa konec osemdesetih let ustanovil skupaj z razvpitim Joaquínom »El Chapom« Guzmánom, je lani priznal krivdo za trgovino z mamili in zaroto. V zameno za priznanje je z ameriškim tožilstvom sklenil sporazum, s katerim se je izognil smrtni kazni.

El Chapo zaprosil za izročitev Mehiki

Dolga leta nedotakljivi vodja kartela je bil aretiran julija 2024 po skrbno načrtovani operaciji. Po navedbah ameriških oblasti ga je Joaquín Guzmán López, eden od sinov »El Chapa«, prepričal, da gresta na sever Mehike pregledat skrivna pristajališča za letala. Letalo pa je namesto v Mehiki pristalo v ameriški zvezni državi Teksas, kjer so Zambado čakali agenti in ga aretirali.

Dolga leta nedotakljivi vodja kartela je bil aretiran julija 2024 po skrbno načrtovani operaciji. FOTO: Rodrigo Oropeza/AFP

Tudi Guzmán López je bil ob aretaciji pridržan v ZDA. Priznal je krivdo za zvezne obtožbe zaradi trgovine z mamili, o njegovi kazni pa sodišče še ni odločilo.

Opravičilo na sodišču

Na izreku sodbe je Zambada prek sodnega tolmača v španščini izrazil obžalovanje zaradi svojih dejanj. »Žal mi je za škodo, ki sem jo povzročil, in za zgled, ki sem ga dal drugim,« je dejal. Pri tem je mlajše generacije pozval, naj izberejo drugačno življenjsko pot.

Kri in korupcija v sojenju razvpitemu El Chapu

»Če lahko danes povem eno stvar, ki ima vrednost, je to, da se mora nasilje končati. V Mehiki in drugod, kjer deluje tovrstni kriminal, se izgubi preveč življenj, razpade preveč družin, preveč mladih pa obtiči v krogu, ki vodi le v zapor ali smrt,« je povedal nekdanji vodja kartela.

Skoraj štiri desetletja na vrhu mamilarskega imperija

Ameriško pravosodno ministrstvo je pojasnilo, da 15 milijard dolarjev predstavlja ocenjeno premoženjsko korist, ki jo je Zambada pridobil kot eden glavnih vodij kriminalne organizacije. Po navedbah tožilstva je skoraj štiri desetletja vodil eno najmočnejših kriminalnih mrež na svetu, ki je v Združene države pretihotapila ogromne količine kokaina, heroina, metamfetamina, marihuane in v zadnjih letih tudi fentanila.

Ameriški zvezni tožilec Joseph Nocella Jr. je ob izreku sodbe dejal, da je Zambada desetletja »zastrupljal ameriške skupnosti, ustvarjal milijardne dobičke in ukazoval umore vseh, ki so mu stali na poti«.

Na izreku sodbe je Zambada prek sodnega tolmača v španščini izrazil obžalovanje zaradi svojih dejanj. FOTO: Jane Rosenberg/Reuters

Po njegovih besedah se s sodbo končuje eno najpomembnejših poglavij v boju proti organiziranemu kriminalu. Tožilci so Zambado označili za enega najvplivnejših, če ne celo najmočnejšega trgovca z mamili na svetu.

Aretacija »El Maya« je sprožila hud notranji spopad znotraj kartela Sinaloa. Tekmujoči frakciji se že več kot leto dni bojujeta za prevlado, nasilje pa je močno prizadelo istoimensko mehiško zvezno državo. V spopadih je umrlo veliko ljudi, več sto jih še vedno pogrešajo.

Podobno obdobje nestabilnosti je kartel doživel že po aretaciji in izročitvi »El Chapa« Združenim državam leta 2016, ko so se različne skupine borile za nadzor nad ozemljem, hkrati pa odbijale napade rivalskih kriminalnih združb. Tudi »El Chapo« danes prestaja dosmrtno zaporno kazen v ZDA.

Kje bo prestajal kazen?

Odprto ostaja vprašanje, v kateri ustanovi bo Zambada prestajal dosmrtno kazen. Njegovi odvetniki so zaprosili, naj ga zaradi starosti in slabega zdravstvenega stanja namestijo v zaporniško bolnišnico.

Ameriški tožilci temu nasprotujejo. Menijo, da tudi za zapahi ostaja varnostno tveganje in bi lahko še naprej usmerjal kriminalne dejavnosti kartela. Končno odločitev bo sprejel ameriški Zvezni urad za zapore.

Čeprav obsodba pomeni simboličen konec kariere enega najvplivnejših mamilarskih vodij na svetu, strokovnjaki ne pričakujejo večjih sprememb v delovanju kartela Sinaloa.

Donald Trump je v drugem predsedniškem mandatu napovedal še ostrejši boj proti mehiškim kartelom. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

Organizirani kriminal v Mehiki se hitro prilagaja, vodilni položaji pa se praviloma hitro zapolnijo. Nekdanji Zambadovi sodelavci so se medtem že prilagodili novim razmeram, zato obsodba po vsej verjetnosti ne bo bistveno vplivala niti na pretok kokaina in fentanila proti Združenim državam.

Modna znamka mamilarskega kralja

Donald Trump je v drugem predsedniškem mandatu sicer napovedal še ostrejši boj proti mehiškim kartelom. Med drugim jih je označil za teroristične organizacije, ameriške oblasti pa so obtožile tudi guvernerja zvezne države Sinaloa sodelovanja z mamilarskimi združbami.

Tudi mehiška vlada je okrepila pritisk na kartele in v zvezno državo Sinaloa napotila več tisoč vojakov. Kljub temu analitiki opozarjajo, da odstranitev enega vodje le redko pomeni konec kriminalne organizacije – v svetu organiziranega kriminala namreč skoraj vedno hitro nastopi njegov naslednik.