Nekaj srečnih koncev reševanja iz jam
Svet upa, da se bo tudi reševanje tajskih najstnikov iz jame Tam Luang končalo s solzami sreče.
Odpri galerijo
Pri reševanju Nemca je pomagal tudi slovenski zdravnik. FOTO: AP
Svet zre v Tajsko, kjer so v jami Tam Luang ujeti najstniki in njihov nogometni trener. Svet upa, da se bo končala srečno. A to ni ne prva ne zadnja nesreča, ki se je zgodila v jamah. Sledi nekaj nesreč, po katerih so bili vsi živi in zdravi.
Leta 1983 je osem amaterskih jamarjev, kot navaja New York Times, ostalo ujetih v jami v Kentuckyju, ko je zaradi neurja narastel potok in zalil edino pot, ki je vodila iz jame. Reševalna akcija je stekla, ko so našli sporočilo v škatli: »Pomagajte! Tu smo od sobote, 23. aprila, od 11. ure, zdaj je ponedeljek, 25. april, ura je 12.« Nekaj ur kasneje so jih našli okoli 500 metrov stran, od koder so našli škatlo. Bili so nekoliko premraženi, hujšega pa ni bilo.
Izkušena jamarka Emily Davis Mobley je leta 1991 raziskovala jamo Lechuguilla, blizu mesta Carlsbad v Novi Mehiki, ko ji je padajoča skala zlomila nogo. Reševalna akcija je potekala 91 ur, sodelovalo je več kot 200 oseb. New York Times navaja, da jo je po rešitvi na površju pričakala ena izmed 31 pic, ki jih je reševalcem podarila lokalna restavracija. Jamarji so si namreč med reševanje bolj za šalo kot zares zaželeli, da bi jim kdo v podzemlje dostavil priljubljeno jed.
Leta 1992 je potapljač Gustavo Badillo skupaj s kolegom raziskoval podzemna jezera v Venezueli. Zaplavala sta skozi izjemno blatno vodo, potapljaški kolega se je vrnil na površje, takrat 31-letni potapljač pa je ostal ujet v zračnem žepu pod zemljo. 36 ur kasneje sta ga dosegla ameriška potapljača in ga rešila. Pojasnil je, da so ga obhajale samomorilske misli, da pa se je priporočal tudi svetnici, ki je znana po čudežih.
Šest Britancev se je v okviru večje skupine leta 2004 odpravilo v mehiške jame Cuetzalan. Hudourniške vode so jim preprečile izhod in v jamah so ostali več kot teden dni, dokler jih niso rešili sodržavljani, ki so priskočili na pomoč mehiškim oblastem. Reševanje je postalo mali škandal, saj je bilo med njimi pet vojakov, za katere je britansko ministrstvo, kot navaja BBC, sicer zatrdilo, da so šli v lastni režiji za zabavo, a nekateri mehiški mediji so navajali, da so iskali redke materiale za izdelavo jedrskega orožja.
Leta 2014 se je takrat 52-letni Johann Westhauser poškodoval v nemški najgloblji jami Riesending. Kamen ga je zadel v glavo in obležal je 1100 metrov pod površjem v 20 kilometrov dolgi jami. V reševanju je sodelovalo več kot 700 ljudi, trajalo je 11 dni, da so ga spravili na površje. Težaven je bil že sam dostop do vhoda v jamo, ki leži visoka na gori, tam pa helikopter sprva ni mogel pristati. Pri reševanju je sodeloval tudi slovenski jamski reševalec in specialist internistike iz Splošne bolnišnice Izola Rok Stopar.
Seznamu dodajamo še izjemno reševanje v Čilu, le da je v tem primeru šlo za nesrečo v rudniku. V rudniku zlata in bakra v puščavi Atacama, okoli 45 kilometrov od mesta Copiapo, se je 5. avgusta 2010 vdrl strop. 33 moških je ostalo ujetih 700 metrov globoko. Rešili so jih po 69 dneh skozi izvrtan jašek.
Leta 1983 je osem amaterskih jamarjev, kot navaja New York Times, ostalo ujetih v jami v Kentuckyju, ko je zaradi neurja narastel potok in zalil edino pot, ki je vodila iz jame. Reševalna akcija je stekla, ko so našli sporočilo v škatli: »Pomagajte! Tu smo od sobote, 23. aprila, od 11. ure, zdaj je ponedeljek, 25. april, ura je 12.« Nekaj ur kasneje so jih našli okoli 500 metrov stran, od koder so našli škatlo. Bili so nekoliko premraženi, hujšega pa ni bilo.
Izkušena jamarka Emily Davis Mobley je leta 1991 raziskovala jamo Lechuguilla, blizu mesta Carlsbad v Novi Mehiki, ko ji je padajoča skala zlomila nogo. Reševalna akcija je potekala 91 ur, sodelovalo je več kot 200 oseb. New York Times navaja, da jo je po rešitvi na površju pričakala ena izmed 31 pic, ki jih je reševalcem podarila lokalna restavracija. Jamarji so si namreč med reševanje bolj za šalo kot zares zaželeli, da bi jim kdo v podzemlje dostavil priljubljeno jed.
Leta 1992 je potapljač Gustavo Badillo skupaj s kolegom raziskoval podzemna jezera v Venezueli. Zaplavala sta skozi izjemno blatno vodo, potapljaški kolega se je vrnil na površje, takrat 31-letni potapljač pa je ostal ujet v zračnem žepu pod zemljo. 36 ur kasneje sta ga dosegla ameriška potapljača in ga rešila. Pojasnil je, da so ga obhajale samomorilske misli, da pa se je priporočal tudi svetnici, ki je znana po čudežih.
Šest Britancev se je v okviru večje skupine leta 2004 odpravilo v mehiške jame Cuetzalan. Hudourniške vode so jim preprečile izhod in v jamah so ostali več kot teden dni, dokler jih niso rešili sodržavljani, ki so priskočili na pomoč mehiškim oblastem. Reševanje je postalo mali škandal, saj je bilo med njimi pet vojakov, za katere je britansko ministrstvo, kot navaja BBC, sicer zatrdilo, da so šli v lastni režiji za zabavo, a nekateri mehiški mediji so navajali, da so iskali redke materiale za izdelavo jedrskega orožja.
Leta 2014 se je takrat 52-letni Johann Westhauser poškodoval v nemški najgloblji jami Riesending. Kamen ga je zadel v glavo in obležal je 1100 metrov pod površjem v 20 kilometrov dolgi jami. V reševanju je sodelovalo več kot 700 ljudi, trajalo je 11 dni, da so ga spravili na površje. Težaven je bil že sam dostop do vhoda v jamo, ki leži visoka na gori, tam pa helikopter sprva ni mogel pristati. Pri reševanju je sodeloval tudi slovenski jamski reševalec in specialist internistike iz Splošne bolnišnice Izola Rok Stopar.
Cel svet je leta 2010 zrl v čile. FOTO: Reuters
Seznamu dodajamo še izjemno reševanje v Čilu, le da je v tem primeru šlo za nesrečo v rudniku. V rudniku zlata in bakra v puščavi Atacama, okoli 45 kilometrov od mesta Copiapo, se je 5. avgusta 2010 vdrl strop. 33 moških je ostalo ujetih 700 metrov globoko. Rešili so jih po 69 dneh skozi izvrtan jašek.
