Vlada mesta Wuhan je danes objavila postopno odpravljanje enomesečne izolacije, tri ure pozneje pa jo je preklicala, ker se je v pokrajini Hubei pojavilo okoli 400 novih primerov bolezni, hkrati pa je umrlo nekaj manj kot 150 ljudi: predsednik Xi Jinping je epidemijo poimenoval »največja kriza kitajskega javnega zdravstva po letu 1949«.

Koronavirus, ki povzroča bolezen covid-19, je presegel globalni sistem preprečevanja pandemije in svet se zdaj sooča s tveganjem, da bo izgubil nadzor nad boleznijo. To v ponedeljkovem uvodniku ugotavlja partijsko glasilo Global Times, ki opozarja, da epidemija najbolj ogroža Japonsko, Južno Korejo, Iran in Italijo, da pa te države še vedno ne izvajajo dovolj učinkovitih ukrepov nadzora in preventive.



Na Japonskem je obolelih 838 ljudi, od katerih so štirje umrli. V Južni Koreji je za boleznijo covid-19 zbolelo 833 ljudi, od katerih jih je umrlo osem, v Italiji se je okužilo več kot 220 ljudi. V Iranu je nastala silovita zmeda, potem ko je član parlamenta iz šiitskega svetega mesta Koma izjavil, da je tam umrlo že več kot 50 ljudi, čeprav je iransko vodstvo vztrajalo pri trditvi, da je bilo v vsej državi okuženih 66 ljudi, od katerih jih je 12 preminilo.


 

Netransparentnost

Virus je tako v Iranu postal predmet obračunavanja, saj so reformisti obtožili vlado, da cenzurira poročila o stanju epidemije in prikriva prave številke. Vodstvo v Teheranu je ponovilo obljubo, da bo transparentno objavilo vsako spremembo stanja in da se bo na vse načine bojevalo za to, da čim prej ustavi epidemijo. Po vsej državi so šole zaprte, odpovedali so vse festivale, Turčija, Pakistan in Armenija pa so zaprle meje z Iranom, potem ko so tudi v teh državah zabeležili primer okužbe pri ljudeh, ki so pripotovali iz Irana. Prve primere okužbe so prijavili tudi Kuvajt, Bahrajn, Afganistan in Irak.



Južna Koreja je v nedeljo razglasila alarm najvišje stopnje, v ponedeljek pa je prijavila več kot 230 novih okužb. A najhujše v tej državi šele prihaja, saj je 9000 pripadnikov Jezusove cerkve Šinčeondži v mestu Daeguju še vedno v karanteni. Vprašanje je, koliko novih primerov bodo odkrili med njimi. Več kot polovica okuženih v Južni Koreji je povezanih s to versko skupino, je pa Šinčeondži v nedeljo objavila video sporočilo, v katerem zagotavlja, da si po vseh svojih močeh prizadeva omejiti širjenje okužbe.

Problem je v tem, da gre za cerkev, ki deluje v tajnosti. Njeni člani svojo pripadnost tej cerkvi skrivajo celo pred družinskimi člani in prijatelji. Vodja sekte Li Man He velja za nesmrtnega, večno življenje pa je obljubljeno tudi vernikom. Ena od pripadnic sekte je zato zavrnila testiranje na covid-19, češ da je to v nasprotju z naukom cerkve, čeprav je imela vse bolezenske simptome. Izkazalo se je, da je prav ona »superprenašalka« bolezni. »Tudi mi smo žrtve te epidemije. Tako kot so žrtve vsi Korejci,« je rečeno v sporočilu cerkve Šinčeondži, ki jo nekateri obtožujejo prikrivanja okužbe.
 

Zamujena priložnost?

Problem je postal še toliko bolj pereč, potem ko so v nedeljo nove primere bolezni odkrili ne le v jugovzhodnem mestu Daeguju, temveč tudi v jugozahodnem Gvangdžuju in na otoku Džedžuju na jugu države. To bi lahko pomenilo, da gre za veliko širše prenašanje virusa, tako da se mnogi sprašujejo, ali je morda vlada zamudila priložnost, da nad virusom pravočasno vzpostavi nadzor.

Tarča očitkov je, seveda, predsednik Mun Dže In in njegova odločitev, da ne bodo sprejeli ukrepa, s katerem bi vsem Kitajcem prepovedali vstop v to državo. Kar 760.000 državljanov je podpisalo peticijo, poslano predsednikovemu uradu, v kateri zahtevajo, da vodstvo v Seulu naredi to, kar so naredili v Severni Koreji: popolnoma zapre meje s Kitajsko.